obnovljivi viri energije

Amazon je napovedal vlaganja v devet novih projektov, ki bodo delovali na vetrno in sončno energijo. Nove naložbe načrtujejo v ZDA, Kanadi, Španiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji.

Danska je v minulem letu dosegla nov rekord pri izrabi vetrne energije. Skoraj polovico električne energije, ki so jo proizvedli v državi, so namreč pridobili s pomočjo vetrnic. S tem pa so se močno približali ambicioznim ciljem v podnebni politiki.

Agencija za energijo je objavila nov poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnjo elektrike in toplote z visokim izkoristkom. Tudi tokrat je za elektriko, proizvedeno iz teh naprav, na voljo za 10 milijonov evrov podpor.

Brez energije nam v sodobnem času živeti ni. To je jasno kot beli dan. Prav zaradi tega bi morali stremeti k energetski neodvisnosti ter nadomeščanju fosilnih goriv in jedrske energije z bolj trajnostnimi in obnovljivimi viri, ki bi jih morali znati tudi učinkovito izrabljati. Razmere v svetu, skupaj z našo zavestjo po ohranjanju okolja in zmanjševanju ogljičnega odtisa, nam namreč že dalj časa narekujejo pot proti zeleni transformaciji, povečevanje potreb po energiji pa od nas zahteva vse večjo energetsko učinkovitost. Kako je to videti v praksi in kako premišljeni smo Slovenci pri porabi energije?

Evropska unija se je že v Pogodbi o delovanju EU zavezala k spodbujanju razvoja novih in obnovljivih virov energije, s pomočjo katerih naj bi izboljšala energetsko učinkovitost na vseh področjih življenja, s tem prešla v nizkoogljično družbo ter pomagala ohraniti naš planet. Vse od takrat se učinkovita raba energije omenja kot eden glavnih ciljev skupnosti, saj v okviru energetske politike velja za pomemben člen doseganja trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, prav tako pa tudi pomemben gospodarski element za doseganje mednarodne konkurenčnosti in zanesljivosti dobave energije.

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Okolje nas vse glasneje opozarja, da moramo preiti v nizkoogljično družbo in se vrniti k sožitju z naravnimi danostmi – tudi in zlasti na področju energetike, ki predstavlja izjemno pomembno dejavnost tako z vidika uporabnikov in državljanov, kot z vidika gospodarstva. To pomeni, da bi morali trenutno prevladujoča fosilna goriva zamenjati za obnovljive vire energije, ki proizvajajo stoodstotno čisto energijo, ki jo lahko črpamo iz do okolja prijaznih virov, kot so voda, sonce in veter. Evropa nam je pri tem postavila jasne smernice in cilje, vprašanje pa je, kako zavzeto jim sledimo?

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Električna energija danes poganja vsak naš korak. Posledično je porabimo vse več in smo od nje vse bolj odvisni, to pa ustvarja pritiske tako na okolje, kot na naše denarnice. V zadnjih dveh letih beležimo strmo rast veleprodajnih cen elektrike in nič ne kaže na to, da bi se v naslednjih letih to bistveno spremenilo. Ena izmed alternativ, ki je na voljo, je postavitev domače mikro sončne elektrarne, s pomočjo katere lahko postanemo energetsko samooskrbni in za vedno neodvisni od nihanja cen na trgu, ob tem pa pomembno pripomoremo tudi k ohranjanju okolja. Preverili smo, ali se takšna investicija zares splača!

Uredba, ki jo je sprejela vlada, omogoča, da bo lahko denimo celotna soseska sodelovala pri proizvodnji čistejše energije. Denimo, s postavitvijo sončne elektrarne na strehi bližnjega vrtca. Gre za majhen, a pomemben korak k energetski samooskrbi in trajnostnemu razvoju, poudarjajo okoljevarstveniki.

V ZDA je približno 75 odstotkov proizvodnje premoga že dražje od proizvodnje energije iz obnovljivih virov za ameriška gospodinjstva, razkriva nova raziskava. Avtorji raziskave so optimistični, da bi se s prebojem novih tehnologij lahko že kmalu za vedno poslovili od premoga.

Alojz Zorec je tisti srečnež, ki je v finalni oddaji 6. sezone SIT osvojil domačo sončno elektrarno in tako bo od sedaj naprej proizvajal lastno električno energijo ter si s tem zagotovil energetsko neodvisnost. Računa, da si bo mesečni račun oskrbe z električno energijo znižal iz 90 na 14 evrov, na letni ravni pa to pomeni več kot 900 evrov prihranka.