oblačila

Svet je v času pred podnebno konferenco v Glasgowu presenetila britanska kraljica, ki je sicer znana po tem, da se v javnosti ne opredeljuje do političnih in družbenih vprašanj, izrazila frustracijo zaradi neukrepanja svetovnih voditeljev v boju proti podnebnim spremembam. Princ Charles pa je ob začetku podnebne konference poudaril, da je zdaj naša zadnja priložnost in da morajo voditelji lepe besede prevesti v še lepša dejanja. Kako zelena pa je sicer kraljeva družina? Njeni člani so pogosto tarče kritik zaradi opravljanja svojih poti z zasebnimi letali, ki pridelajo precej več ogljika, kot če bi se na pot odpravili s komercialnimi leti.

Zgodbe prebivalcev z območij, izpostavljenih podnebnim spremembam ter dvigu morske gladine in poplavam, kjer se običajno borijo tudi z izjemno revščino, so velikokrat pretresljive. Takšne so tudi zgodbe žensk z bangladeškega otoka 'sramote'. Podnebne spremembe so jih postavile v brezizhoden položaj, zaradi katerega so morale zapustiti svoje domove, in privedle do tega, da so postale spolne delavke. Zdaj pa tone celo bordel, v katerem živijo.

Včasih se v butikih ponovne uporabe srečajo s komentarji, da ljudje nočejo kupiti stvari, ki jih je nekdo že nosil – tako zaradi "negativnih energij" kot občutka, da je to nekdo že imel na sebi. Kot poudarja Polona Mavsar iz Zavoda Knof, ki stoji za butiki iz druge roke Stara šola, naj ljudje pomislijo, koliko rok, skladišč in kontejnerjev je zamenjala majica, ki jo prejmejo, zapakirano v pet različnih vrečk z drugih kontinentov. Kot poudarja, nakup iz druge roke ni več stigmatiziran kot nekaj, kar je "rezervirano" za socialno šibke, temveč je na voljo vsem, ki si želijo prispevati k čistejši prihodnosti. Na njihovo pobudo pa je nastal tudi projekt Trajnostna občina.

V zadnjem času so podjetja s hitro modo začela na veliko oglaševati, kako zelena so – v svoji ponudbi oglašujejo reciklirane in bio materiale. A resnica je, da je skoraj polovica ženskih in moških oblačil na razprodaji na vodilnih britanskih spletnih straneh še vedno narejena iz povsem nove plastike, delež reciklirane ponudbe pa je zanemarljiv.

Hitra moda je povzročila okoljske težave, ki jih kar ne znamo rešiti. Posamezniki, ki želijo biti v trendu, vsako sezono kupijo kakšno novo oblačilo. Ali pa jim stara oblačila niso več prav in tako ta največkrat pristanejo na deponijah. V zadnjih letih so se kot zelena rešitev na področju mode za zmanjšanje odpadkov pojavile izposojevalnice oblek. Toda, finski raziskovalci ugotavljajo, da je ta rešitev v nasprotju s pričakovanji okolju najmanj prijazna.

Nova raziskava razkriva, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v študiji preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti.

Ste vedeli, da za nastanek ene bombažne majice v vaši garderobni omari, ki je morda sploh ne oblečete več, porabijo kar 2700 litrov vode samo v procesu njenega nastanka? Tekstilna industrija je postala druga največja onesnaževalka okolja. Raziskovalci opozarjajo na številne težave, ki jih povzroča hitra moda. Problem lahko pričnemo reševati že, ko stojimo pred vrati svoje omare, – ta namreč pogosto poka po šivih od oblačil, ki jih le redko oblečemo.

"Modna industrija je ena najbolj škodljivih za okolje. Če ne bomo hitro ukrepali in velikih modnih prodajalcev prisilili, da spremenijo svoje poslovne in okoljske prakse, nam grozi še večja okoljska katastrofa," so ob otvoritvi nove trgovine v Ljubljani opozorili Mladi za podnebno pravičnost.

Potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Ceno našega apetita po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. 20 odstotkov odpadnih voda in 10 odstotkov emisij CO2 je posledica tekstilne industrije. Veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode, že skušajo igrati na  'zeleno' karto, a potrošniki se moramo, če želimo zaščititi okolje in svoje zdravje, predvsen vprašati, koliko oblačil sploh potrebujemo.

Več kot milijon živalskim in rastlinskim vrstam grozi izumrtje in to s takšno hitrostjo, kot še nikoli prej v zgodovini človeštva. Številne vrste so zaradi izginjanja habitata že zdaj na robu izumrtja. A še vedno lahko ustavimo propadanje narave in ohranimo tisto, kar imamo, poudarjajo strokovnjaki.

Plastika onesnažuje. To vemo. Vemo tudi, da si sveta brez nje ne moremo več predstavljati. Toda: ali tudi vemo, da je v okolje spuščamo še več, kot se zavedamo? Na primer takrat, ko si umivamo zobe ali obraz, pa ko peremo perilo ...

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.

Kako polna je pa vaša omara? Globalna oblačilna industrija je od leta 2000 do leta 2014 podvojila svojo proizvodnjo, med trendi prevladuje "hitra moda", ki zapoveduje kupovanje novih in novih kosov oblačil, ponavljanje videza pa med tistimi, ki zapovedujejo trende, velja za "modni zločin".