nas

Naše telo se je skozi evolucijo navadilo, da je ponoči tema in da je modra svetloba znak za dan. Z ulično razsvetljavo, uporabo zaslonov v nočnem času in z lučmi doma nevede vplivamo na številne procese v našem telesu, saj se nam poruši naravni ritem. Na ta globalni problem že vrsto let opozarja tudi ameriška aktivistka Audrey Fischer. Z argumenti ji je uspelo prepričati oblasti v domačem Chicagu, da so spremenile načrte za javno razsvetljavo. Pravi, da ne bo odnehala, dokler ne bodo povsod po svetu ponoči videli zvezd.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

Če bi vsi na svetu imeli življenjski stil, kot ga imamo v Sloveniji, bi za zadovoljevanje potreb po virih potrebovali skoraj trikratno površino našega planeta. Naš okoljski odtis je namreč precej visok, a če sprejmemo odločne korake, ga lahko v naslednjem desetletju občutno zmanjšamo, do leta 2050 pa celo nevtraliziramo.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.

Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji vsako leto načrpamo več vode, predvsem zaradi povečanih potreb proizvodne in storitvene dejavnosti. Poraba gospodinjstev pa ostaja približno enaka. Skoraj vso vodo pa pridobivamo iz podzemnih virov.

Danes obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki letos poteka z geslom Učimo se z gozdovi – gozd je modrost!. Gozdovi nudijo in dolgoročno ohranjajo čist zrak, tla in vodo, igrajo pa tudi ključno vlogo pri reševanju največjih izzivov, s katerimi se soočamo danes – podnebnimi spremembami, odpravljanjem lakote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti.

Slaba informiranost širše javnosti je le ena od ovir, da stanje elektromobilnosti v Sloveniji še ni takšno, kot bi si želeli. To nam je potrdil tudi Andrej Pečjak, pionir elektromobilnosti v Sloveniji, ki ima z električnimi avtomobili malo morje izkušenj. Med drugim nam je zaupal tudi, katere so še manj znane prednosti avtomobilov, ki jih poganja elektrika, in kakšni premiki se na področju elektromobilnosti obetajo v bližnji prihodnosti.

Čeprav se električni avtomobili v svetu uveljavljajo počaseje, kot so predvidevali strokovnjaki, pa bodo zagotovo prej ko slej postali del našega vsakdana. Da bomo dobro pripravljeni na njihov prihod, je pametno že danes vedeti čim več karakteristik vozil na električni pogon in razbiti mite, ki med potencialne bodoče uporabnike sejejo strah in negotovost. Ste denimo vedeli, da litij-ionske baterije, ki poganjajo električne avtomobile, tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ob ustreznem ravnanju ne izgubijo več kot 15 odstotkov kapacitete? Ali da e-avtomobili tako rekoč ne potrebujejo servisa? Podrobnosti razkrivamo v nadaljevanju!

Na svetu danes živi 2,1 milijarde ljudi, ki doma nimajo pitne vode, kar vpliva na njihovo zdravje, izobraževanje in preživljanje. V Sloveniji smo med tistimi srečniki, ki si lahko brez skrbi vodo natočimo iz pipe. Prav zato so na ministrstvih za okolje in zdravje podpisala pobudo, s katero želijo v podjetjih in organizacijah spodbujati pitje vode iz pipe.

Svetovna in tudi slovenska mesta so preplavili mladi, ki so vzklikali 'Ni planeta B'. 2052 krajev v 123 državah na vseh celinah, celo na Antarktiki. Tako je sporočila Greta Thunberg, začetnica gibanja mladih, ki je ne le zajelo, ampak povsem preplavilo svet. Na ulicah so bili večinoma šolarji, nekateri tako mladi, da sami na podnebne proteste niso smeli. V naši prestolnici se je zbralo okoli 9000 protestnikov.

Dejanje ene najstnice je le v nekaj mesecih preraslo v globalno gibanje mladih. Če se ni dotaknila politikov, je nedvomno prebudila najmlajše, ki po vsem svetu jasno in glasno zahtevajo ukrepe ... Ne upanja, ne obljub – temveč odločno akcijo. A Greta ni edina niti prva mlada aktivistka, ki je povzdignila glas za čistejše okolje.

Mladi za podnebno pravičnost so novinarje ’zaprli’ v časovno kapsulo. V žgoči sobi, v kateri so z resnimi obrazi, ker je naš položaj namreč ekstremno resen, na odru sedeli mladi, je temperatura dosegla 40 stopinj Celzija. "Takšna bo naša prihodnost, če ostanemo tiho. Nevzdržna!" pred prvim slovenskim podnebnim protestom pravijo mladi borci za ohranitev življenja na našem planetu.

V zadnjih letih se v razviti družbi vse več govori o elektromobilnosti ali krajše e-mobilnosti, ki uvaja nov koncept urbane mobilnosti in temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter hrupa in s tem posledično v prvo vrsto ponovno postavlja ohranjanje okolja. Zakaj ponovno? Verjeli ali ne, električna vozila so se po cestah sveta v preteklosti že vozila. Še več, z njimi so se prevažali, še preden so na trg prišli avtomobili na fosilna goriva. Kdaj in zakaj je prišlo do ponovne oživitve in kako zelo e-mobilni smo trenutno Slovenci?

"Pozabljamo, da Zemljo prav malo briga BDP na prebivalca ali razvitost robotike. Ko ne bo več zmogla obremenitev, bo poskrbela in deloma že skrbi, da bomo imeli tudi mi probleme." To so besede 18-letne Mete, ki se je pridružila iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. S članico iniciative, 22-letno Aljo smo se pogovarjali o nujnosti takojšnjega in pravičnega reševanja okoljske krize. To pa je vse prej kot le naslavljanje podnebnih sprememb.

Ena največjih slabosti električnih vozil je predolgo polnjenje baterij. Kaj če bi električne avtomobile lahko polnili tako hitro kot bencinske oziroma dizelske? Tehnološki strokovnjaki razvijajo majhne, lahke in zmogljive 'pretočne baterije', ki bi jih lahko na hitro napolnili na postajah z menjavo tekočine.

Slamice v pijači, palčke za ušesa, ovitek od sendviča, plastenka od vode … To je le nekaj plastičnih izdelkov, ki jih običajno uporabimo le enkrat, nato pa v zelo kratkem času pristanejo v smeteh oziroma v našem okolju, vodi, hrani. A vseh teh odpadkov ne bi bilo, če bi spremenili svoje navade. S tem pa bi naši Zemlji – in vsem njenim prebivalcem – prihranili veliko težav.

Ste vedeli, da se pri zmanjšanju hitrosti na avtocesti s 130 na 100 km/h poraba goriva zmanjša kar za 20 odstotkov, izpusti pa za 20 do 40 odstotkov? To je le en od ukrepov, ki jih za boljši zrak lahko naredi vsak od nas. Poglejte, koliko je s tem ukrepom privarčeval Boštjan Paradiž, strokovnjak z Arsa.

"V naslednjih treh letih se bodo gospodinjstva tudi v Sloveniji začela izklapljati iz elektrodistribucijskih omrežij." Drzna napoved predsednika uprave podjetja Bisol group Uroša Merca, le da ob pregledu dejstev niti ni tako drzna.

Plastika onesnažuje. To vemo. Vemo tudi, da si sveta brez nje ne moremo več predstavljati. Toda: ali tudi vemo, da je v okolje spuščamo še več, kot se zavedamo? Na primer takrat, ko si umivamo zobe ali obraz, pa ko peremo perilo ...

Alojz Zorec je tisti srečnež, ki je v finalni oddaji 6. sezone SIT osvojil domačo sončno elektrarno in tako bo od sedaj naprej proizvajal lastno električno energijo ter si s tem zagotovil energetsko neodvisnost. Računa, da si bo mesečni račun oskrbe z električno energijo znižal iz 90 na 14 evrov, na letni ravni pa to pomeni več kot 900 evrov prihranka.

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.

Ste kdaj računali, koliko vas stane osebno vozilo na leto? To je eden od tistih stroškov, ki jih je bolje ne računati, tako kot na primer stanovanjski kredit. Za ene je avto statusni simbol, za druge prevozno sredstvo. Slednji zagotovo veliko bolje pretehtajo vsak cent, ki ga vložijo vanj. Takšna je trojica prijateljev, ki si že leto in pol deli vozilo. Preverite njihove izračune.

V Sloveniji kar 80 odstotkov vseh voznikov dnevno prevozi le 20 km. Večino časa tako naši jekleni konjički stojijo na parkiriščih. Če bi med seboj delili vozila, bi privarčevali, zmanjšali pritisk na okolje ter krepili družbeno odgovornost. Številni so se že 'našli' v tej miselnosti.

Ob dejstvu, da ima skoraj vsak drugi Slovenec osebni avto, ki pa praviloma nima alternativnega pogona, je o trajnostni mobilnosti v Sloveniji še vedno zelo težko govoriti. V tednu mobilnosti s sloganom Združimo moči, delimo si prevoz je morda priložnost, da vsaj poskusite enega od načinov deljenja prevoznih sredstev in prispevate k bolj čistemu okolju.

Podnebne spremembe, ki so eden večjih izzivov sodobnega časa in bodo v prihodnje še bolj izrazite, imajo lahko neugoden učinek na pšenico, riž in koruzo – pridelke, ki so ključnega pomena za preživetje človeka, ugotavljajo znanstveniki. Višje temperature, tudi za stopinjo Celzija, namreč vodijo v manjšo pridelavo hrane.

Decembra se vse sveti, tudi okraski, darila in ženski obrazi. Pogosto k temu pripomorejo bleščice. Pa ste kdaj pomislili, kje končajo ti svetleči mikrodelci in iz česa so pravzaprav narejeni? Večinoma gre za mikroplastiko, s katero so svetovne vode že močno onesnažene. Znanstveniki zato opozarjajo, da bi morali bleščice povsem prepovedati.

V Ljubljani so odprli prvo javno polnilnico za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin v državi. Zemeljski plin je trenutno edina dobra alternativa za čistejše okolje v težkem tovornem prometu. V okviru projekta je načrtovanih šest polnilnic na sredozemskem koridorju, med Barcelono in Ljubljano.

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Drevesa izboljšujejo mestno mikroklimo, pomagajo privarčevati energijo za ogrevanje in s strateškim umeščanjem shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj. V Ljubljani je okoli 65.000 dreves, vrednost enega je ocenjena na 2300 evrov. Najvišje drevo pri nas je Sgermanova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra.

Industrija je poleg prometa največji porabnik energije. Skupaj porabita skoraj 65 odstotkov vse proizvedene energije, zato je ključno, da se na spreminjajoče se energetsko okolje velika podjetja dobro pripravijo. Raziskava, ki je zajela skoraj 240 velikih korporacij po celem svetu, kaže, da temu ni čisto tako.