naprave

Leto 2023 je v marsikaterem pogledu vremensko rekordno. Tako na lokalni kot globalni ravni. Posledica rekordno visokih temperatur so rekordno uničujoča neurja s poplavami, rekordne suše, rekordno obsežni požari, rekordno "tanek" led na Antarktiki, rekordno topel Atlantik. Globalne temperature so 1,8 stopinje Celzija višje v primerjavi s predindustrijsko dobo, Slovenija in Evropa se segrevata še hitreje, tukaj je ozračje toplejše za skoraj 3 stopinje Celzija. V zadnjih treh letih pa so se finančna nadomestila fosilni industriji, glavnemu proizvajalcu toplogrednih plinov, podvojila.

Stanje ozračja je alarmantno, svari raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič. Meritve je opravil v zračnem prostoru 12. držav Bližnjega vzhoda in indijske podceline. Zaradi izjemno onesnaženega zraka je bila vidljivost na vseh 20 tisoč kilometrih poti zelo slaba.

Celjski šolarji bodo to šolsko leto na zanimiv in nekoliko drugačen način spoznavali okoljske teme. V okviru pilotnega projekta Od odpadkov do energije se bodo naučili, kako preprečevati nastajanje odpadkov in ali jih je mogoče ponovno uporabiti. Izračunali bodo tudi svoj okoljski odtis in spoznali celoten krogotok odpadkov. Jeseni bo tako v projektu sodelovalo več kot 550 učencev in 25 učiteljev.

Koliko zaprašenih USB-ključkov, kablov, elektronskih igrač in podobnih predmetov bi našteli, če bi temeljito obrnili vse predale v vašem domu? Ali veste, da 'nevidni e-odpadki' nanesejo 9 milijard kilogramov e-odpadkov, kar je kar ena šestina vseh e-odpadkov po vsem svetu? Lansko leto je bilo zavrženih 950 milijonov kg kablov, to je toliko kablov, da lahko z njimi 107-krat obkrožimo Zemljo. A v teh spregledanih predmetih se skriva ogromen potencial za recikliranje in celo precejšnja količina dragocenih kovin. Morda pa se vam na dan e-odpadkov le splača očistiti predale.

Na ulicah mimo nas vsak dan drvi več električnih skuterjev, skirojev in koles. Uporaba električnih vozil zaradi okoljevarstvenih prizadevanj narašča. In čeprav je to nedvomno korak v pravo smer, se je treba zavedati, da imajo nove tehnologije tudi določena tveganja. Eno izmed takih je požarno. Tako električna vozila kot druga prevozna sredstva, gnana na elektriko, poganja električni motor, ki ga napajajo li-ionske baterije. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Stroka že išče ustrezne rešitve, ki ne bodo posegale v možnost uporabe električnih vozil, a bodo hkrati zagotavljale varnost uporabnikov.

Plavalec po svetovnih rekah in morjih Martin Strel ter poslovnež Gašpar Gašpar Mišič poskušata z javno odmevnim plavanjem od Pirana do Savudrije opozoriti na onesnaženje okolja z mikroplastiko in na mednarodno akcijo čiščenja obal morij in jezer. Akcija je povezana tudi s Strelovim projektom plavanja okoli sveta World Swim.

Ta teden smo obeležili mednarodni dan čistega zraka. Onesnažen zrak v Evropi tako ni zgolj tih spremljevalec našega vsakdana, temveč smrtonosna grožnja, ki vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj, so opozorili na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Stroški zdravstvene oskrbe, izguba produktivnosti in škoda na infrastrukturi zaradi onesnaženega zraka v EU so ocenjeni na do 940 milijard evrov letno, so izračunali.

V zadnjih 300 letih je bila uničena polovica mokrišč v Evropi, ZDA in na Kitajskem, pri čemer so nekatera območja – vključno z Združenim kraljestvom, Irsko in Nemčijo – izgubila več kot 75 odstotkov mokrišč, poroča Guardian. Kot so ocenili raziskovalci, je skupno na globalni ravni izginilo območje v velikosti Indije.

O energetskih stiskah se večinoma pogovarjamo pred zimo, redko se spomnimo, da je ta vedno bolj pereča težava tudi poleti. Kot pripoveduje Lidija Živčič iz društva za sonaraven razvoj Focus, se je raziskovanje energetske revščine do nedavnega osredotočalo predvsem na probleme pozimi, ko si ljudje ne morejo privoščiti dovolj ogretega stanovanja. Tako je problem poletne energetske revščine ostajal nekoliko v ozadju, čeprav ocene kažejo, da trenutno skoraj dvakrat več ljudi kot zimska prizadene poletna energetska revščina.

Evropska unija je uvedla koncept "pravice do popravila" z namenom spodbujanja trajnostne potrošnje, zmanjšanja odpadkov in spodbujanja krožnega gospodarstva. Čeprav se nam večkrat zdi, da se nam naprave, ki se nam pokvari, ne splača popraviti, in da je nov nakup cenejši na kratek rok, je treba upoštevati tudi dolgoročne stroške: "Novejša naprava morda zahteva pogostejše nadgradnje ali ima krajšo življenjsko dobo, kar pomeni, da boste morali v prihodnosti spet izdati več denarja. Zato premislite tudi o trajnosti in kakovosti izdelka."

Zagotovo se vam je kdaj že pokvarila naprava in ste jo zamenjali za novo. A podaljšanje življenja aparatom ima številne pozitivne učinke. Popravilo aparata namesto nakupa novega prispeva k zmanjšanju količine odpadkov in negativnemu vplivu na okolje. S tem se zmanjšuje količina električnih in elektronskih odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali celo na nepravilno odloženih mestih. S popravilom obstoječega aparata se podaljšuje življenjska doba izdelka, kar pomeni manjše potrebe po novih surovinah in manjše obremenitve naravnega okolja.

Glede na trenutno globalno porabo fosilnih goriv, bi lahko nafte, plina in premoga zmanjkalo najkasneje v naslednjih 50 letih, opozarjajo znanstveniki. Potrebe po električni energiji pa v današnjem vse bolj tehnološko naprednem svetu zgolj rastejo. Več kot nujno je torej, da družba pospešeno preide na obnovljive vire energije. Inflacija in energetska kriza so nas znova opomnile, kako pomembno je, da smo v vseh pogledih – tudi pri energetiki – čim bolj samooskrbni. A tudi tukaj se od prihodnjega leta obetajo spremembe. Preverite, kakšne.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Človeštvo letno proizvede več kot 50 milijonov ton odpadne elektronike. To je več kot skupna masa vseh doslej proizvedenih letal. Odgovor na nepotešeno željo po novih napravah naj bi ležal v krožni ekonomiji, toda kdo bo to sporočil državam tretjega sveta, kjer konča večina odpadne elektronike? Recikliramo le petino vsega, česar odvržemo in napovedi so zelo črne, količina teh frakcij bo do leta 2030 narasla na več kot 63 milijonov ton.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Organizatorji prihajajočih olimpijskih iger v Parizu zagotavljajo, da bodo prepolovili emisije in tako z bolj zeleno organizacijo celo pozitivno vplivali na okolje. A okoljevarstvene skupine so takšne trditve že označile za zavajajoče. Okoljski odtis tako velike športne prireditve, kot so olimpijske igre, namreč od nekdaj meče temno senco na težko pričakovani športni dogodek vseh dogodkov. Izvedba takšnega tekmovanja namreč ni možna brez ogromno infrastrukture, pritiska na naravne vire, predvsem pa zahteva ogromno mednarodnih prevozov z letalskimi povezavami, ki so največje breme za okolje.

Zimski športniki opozarjajo, da je pred nami najpomembnejša tekma vseh časov, ki jo lahko zmagamo le skupaj. Podnebne spremembe ogrožajo obstoj zimskih športov. Tudi, če takoj drastično zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, se bo snežna meja na območju Alp in Pirenejev do konca stoletja zvišala še za okoli 400 metrov, kar pomeni, da bo obratovanje smučišč še bolj kot danes odvisno od izdelave tehničnega ali umetnega snega, kar pa ni možno pri temperaturah krepko nad ničlo oziroma je to povezano z velikimi stroški in porabo energije.

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Direkcija RS za infrastrukturo je pri nadgradnji železniške postaje Grosuplje kršila prepoved diskriminacije, saj novi podhod ljudem z gibalnimi ovirami ne omogoča neoviranega dostopa, je sporočil zagovornik načela enakosti.

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Uporabniki elektronskih cigaret v Veliki Britaniji zavržejo ogromno količino elektronskih cigaret za enkratno uporabo. Količina zavrženih elektronskih cigaret za enkratno uporabo na Otoku vsebuje približno 10 ton litija, ki vsako leto konča na odlagališčih ali v sežigalnicah odpadkov, kar je dovolj kovine za izdelavo baterij za 1200 električnih avtomobilov, so izračunali. Posledice neustreznega ravnanja z e-odpadki so ogromna izguba dragocenih in kritičnih surovin iz dobavne verige ter resne zdravstvene, okoljske in družbene težave.

Raziskovalci so na Floridi naredili študijo, v kateri so preučevali, ali se zdravila, ki prispejo v morje, kopičijo tudi v morskih živalih. Raziskava razkriva sledi 58 zdravil, med njimi so denimo opioidi in antidepresivi, v izjemno redki vrsti ribe z latinskim imenom Albula vulpes. Kot opozarjajo znanstveniki, Florida ni osamljen primer.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

V naslednjih letih bo vlada v okviru zelenega energetskega prehoda le za ustrezno nadgradnjo elektrodistribucijskega omrežja morala zagotoviti vsaj 4,2 milijarde evrov. Šele to bo omogočilo vključevanje vse bolj razpršenih virov energije, denimo malih sončnih elektrarn, manjših hidroelektrarn in morda še kakšne vetrne elektrarne. Posledično se bodo dvignile investicije in tudi dajatve. Stroka si je enotna - zeleni prehod bo najdražji projekt v zgodovini samostojne Slovenije.

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev. A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.

Eno izmed najpogostejših vprašanj, ki so jih dobili arhitekti, ki so zasnovali prenovo veličastne Cukrarne v prestolnici, je bilo, zakaj niso skoraj 200 let stare stavbe preprosto porušili. A kot odgovarja arhitekt iz biroja Scapelab Jernej Šipoš, je najbolj trajnostna gradnja v resnici prenova obstoječih stavb. 12 let trajajoča prenova tako dokazuje, da se lahko tudi iz objektov, ki so na prvi pogled že odpisani, ustvari nekaj povsem novega z dodano vrednostjo, pa vendar ohrani duh svojega časa. Poseben izziv pri energetski prenovi stavbe je bilo to, da je Cukrarna spomeniško zaščiten objekt, a kljub določenim omejitvam je arhitektom uspelo zasnovati dva koncepta, ki bistveno pripomoreta k učinkoviti rabi energije v objektu.

Nova raziskava kaže, da globalno segrevanje že občutno krati spanec ljudem po svetu in povzroča težave predvsem prebivalcem revnejših držav, v katerih klimatske naprave niso tako široko dostopne. Podatki kažejo, da zaradi vročine slabše spimo, predvsem ženske in starejši ljudje, ki imajo hujše zdravstvene težave.

Kaj pa vi? Izklapljate elektronske naprave iz vtičnic, ko se odpravite od doma oziroma ko jih ne potrebujete? Izračuni kažejo, da lahko tako zmanjšate letni znesek, ki ga odštejete za plačilo računov za elektriko.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.