ministrstvo

Polovica vseh evropskih vrst ptic in sesalcev. Tretjina vseh evropskih vrst dnevnih metuljev in četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Vse to je naravno bogastvo na območju svetovnega fenomena, presihajočega Cerkniškega jezera, ki se, ko je polno, razlije na površini okoli 30 kvadratnih kilometrov. Danes jezero, ki so ga v preteklosti kmetje skorajda povsem izsušili, a nikoli ukrotili, spet dobiva podobo iz Valvasorjevih časov.

Vse več ljudi ne želi več natrpanih trgovin in stanovanj, saj ugotavljajo, da večje število izdelkov ne dviguje kakovosti njihovega življenja. Kako premagovati potrošniško miselnost in ponovno uporabiti, popraviti ali nadgraditi svoje predmete, so v projektu Ne več, ampak bolje, predstavljali v Okoljsko raziskovalnem zavodu.

Več kot 40 različnih organizacij vlado poziva, naj podnebne spremembe prepozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. "Podnebne krize ne bomo rešili, če je ne bomo obravnavali kot krizo," je prepričana direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Slovenjgraška civilna iniciativa s peticijo zahteva prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri hmeljarski dejavnosti. So tudi proti monitoringu zemljin in pridelkov, smiselno pa se jim zdi merjenje razpršitve škropiv po okolici in preverjanje dolgoročnih posledic na ljudi. Opozorili so tudi na problem plastičnih vrvic.

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Nevladna organizacija Ekologi brez meja je v projektu Plastika naša vsakdanja analizirala embalažo iz tipične potrošniške košarice. Ugotovili so, da je za popolno reciklažo primerna le približno polovica embalaže iz te košarice. Upoštevajoč maso embalaže glede na maso izdelka je najmanj učinkovito pakiran čaj, so izpostavili.

V Evropski uniji 21. maja obeležujemo dan Nature 2000. Gre za evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki v Sloveniji pokriva dobrih 37 odstotkov površine. S tem se uvrščamo med biotsko najbolj pestre države v Evropi.

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation. Ministrstvo je priznalo, da so oddali slabši osnutek tudi zato, da se izognemo finančnim sankcijam.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

Če bi vsi na svetu imeli življenjski stil, kot ga imamo v Sloveniji, bi za zadovoljevanje potreb po virih potrebovali skoraj trikratno površino našega planeta. Naš okoljski odtis je namreč precej visok, a če sprejmemo odločne korake, ga lahko v naslednjem desetletju občutno zmanjšamo, do leta 2050 pa celo nevtraliziramo.

Uredba, ki jo je sprejela vlada, omogoča, da bo lahko denimo celotna soseska sodelovala pri proizvodnji čistejše energije. Denimo, s postavitvijo sončne elektrarne na strehi bližnjega vrtca. Gre za majhen, a pomemben korak k energetski samooskrbi in trajnostnemu razvoju, poudarjajo okoljevarstveniki.

Kar dve tretjini Špancev že občuti podnebne spremembe, ki se kažejo v višjih povprečnih temperaturah, daljših poletjih in pogostejših tropskih nočeh, so opozorile španske oblasti. Podatki namreč kažejo, da imajo v primerjavi z začetkom 80. let zdaj pet tednov daljše poletje, višje pa so tudi temperature.

V večini Slovenije je nekaj povsem samoumevnega, da lahko odpremo pipo, si natočimo kozarec in vodo spijemo. Smo ena redkih držav, kjer lahko to počnemo brez skrbi. Če načrtujete kakšno potovanje, pa je dobro, da pred odhodom preverite, ali je voda iz pipe na vaši destinaciji varna za uživanje.

Na svetu danes živi 2,1 milijarde ljudi, ki doma nimajo pitne vode, kar vpliva na njihovo zdravje, izobraževanje in preživljanje. V Sloveniji smo med tistimi srečniki, ki si lahko brez skrbi vodo natočimo iz pipe. Prav zato so na ministrstvih za okolje in zdravje podpisala pobudo, s katero želijo v podjetjih in organizacijah spodbujati pitje vode iz pipe.

Mladi za podnebno pravičnost so novinarje ’zaprli’ v časovno kapsulo. V žgoči sobi, v kateri so z resnimi obrazi, ker je naš položaj namreč ekstremno resen, na odru sedeli mladi, je temperatura dosegla 40 stopinj Celzija. "Takšna bo naša prihodnost, če ostanemo tiho. Nevzdržna!" pred prvim slovenskim podnebnim protestom pravijo mladi borci za ohranitev življenja na našem planetu.

"Pozabljamo, da Zemljo prav malo briga BDP na prebivalca ali razvitost robotike. Ko ne bo več zmogla obremenitev, bo poskrbela in deloma že skrbi, da bomo imeli tudi mi probleme." To so besede 18-letne Mete, ki se je pridružila iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. S članico iniciative, 22-letno Aljo smo se pogovarjali o nujnosti takojšnjega in pravičnega reševanja okoljske krize. To pa je vse prej kot le naslavljanje podnebnih sprememb.

Tretješolci iz Nove Cerkve letos s pustnim kostumom niso odganjali le zime, ampak tudi plastične vrečke. S kostumi, s katerimi so v tradicionalni pustni povorki v Novi Cerkvi napovedali boj proti plastiki, so se pridružili kampanji o vplivu uporabe nosilnih plastičnih vrečk na okolje s sloganom 'Imam svojo vrečko.'

Civilna iniciativa, ki nasprotuje načrtom za gradnjo vetrne elektrarne na območju Ojstrice v Občini Dravograd, je na več naslovov posredovala pomisleke in vprašanja glede naložbe, zbrala je več kot 200 podpisov podpore za sodelovanje v postopkih in opozorila na načrte nedaleč stran, v Avstriji, kjer naj bi prav tako načrtovali vetrnice.

Ob dejstvu, da ima skoraj vsak drugi Slovenec osebni avto, ki pa praviloma nima alternativnega pogona, je o trajnostni mobilnosti v Sloveniji še vedno zelo težko govoriti. V tednu mobilnosti s sloganom Združimo moči, delimo si prevoz je morda priložnost, da vsaj poskusite enega od načinov deljenja prevoznih sredstev in prispevate k bolj čistemu okolju.

Slovenija je leta 2007 pravno uredila področje svetlobnega onesnaževanja okolja. S tem je postala primer dobre prakse, žal pa je naslednja leta 'zaspala' ter pozabila spremeniti in dopolniti sedaj že zastarelo uredbo, ugotavlja računsko sodišče, ki zato ministrstvu za okolje podaja negativno mnenje.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.

Okoljevarstvene organizacije so se na dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga v soboto v Katovicah dosegli pogajalci skoraj 200 držav, odzvale z razočaranjem. Menijo, da države niso dovolj smele, saj so se izognile zavezi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred letom 2020, ko bo pariški sporazum operativen.

Evropski poslanci, med njimi tudi vsi iz Slovenije, so podprli nova pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bi se tako poslovili številni plastični izdelki za enkratno uporabo, pravila pa se nanašajo tudi na izgubljeno in opuščeno ribolovno orodje. Gre za izdelke, ki predstavljajo 70 odstotkov vseh morskih odpadkov.