mesto

Začenja se Zeleni teden EU 2021, ki je posvečen prizadevanjem za ničelno onesnaževanje planeta. Zeleni teden je priložnost za sodelovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi in državljani o tem, kako si lahko vsi skupaj prizadevamo za doseganje ničelnega onesnaževanje in okolja brez strupov, so zapisali pri Evropski komisiji.

Kaj imajo čebelnjak, zeliščni vrt, trta ter pridelovanje medu, čajnih mešanic, marmelade in sokov opraviti s knjižnico? To je le nekaj primerov dodatne motivacije za obisk ormoške knjižnice, ki se je uvrstila med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu. Tam kar vrvi od zelenih, družbeno odgovornih projektov – knjižnica je pravi mali 'trajnostni laboratorij'. Poleg tega, da je stavba energetsko prijazna, pod njihovo 'streho' potekajo številni dogodki, ki združujejo lokalno skupnost pod skupnim imenovalcem: zeleno življenje.

Na Dunaju poleg sežigalnice odpadkov Spittelau, ki jo je zasnoval umetnik Hundertwasser, gradijo novo elektrarno "Power-to-Heat". V ogromnem grelniku vode bodo od prihodnje pomladi dalje odvečno vetrno energijo pretvorili v toploto ter z njo ogrevali gospodinjstva. Stavba bo zgrajena v Hundertwasserjevem slogu, njena streha pa bo namenjena urbanemu vrtnarjenju.

Ljudje smo relativno nemočni glede tega, kakšen zrak bomo dihali, zato je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika ključno, da poskrbimo za sistemske ukrepe, opozarja društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavili so rezultate meritev izpustov NO2, ki jih lahko večinoma pripišemo prometu v prestolnici. Kot najbolj kritične z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se v prestolnici 'izkazali' podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most ter križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu.

Si lahko predstavljate, da se v vašem kraju ne bi slišalo glasnega hrumenja avtomobilov? Takšen kotiček v Evropi že obstaja. In s tem ne mislimo na prepoved vozil, pač pa na kraj, kjer čisto vsi prebivalci uporabljajo zgolj električna vozila. Vasica Appy v departmaju Ariège na jugozahodu Francije je namreč postala prva vasica v Franciji, kjer 100 odstotkov prebivalcev uporablja električne avtomobile.

Novi portal zelenih rešitev Čas za Zemljo osvetljuje aktualne družbene in okoljske trajnostne teme. Podnebne spremembe, zelena tehnologija, mobilnost prihodnosti, pametni dom in samooskrba so le nekateri trajnostni trendi, ki bodo krojili prihodnost življenja na Zemlji. Portal ponuja vsebine, ki bodo približale trajnostne rešitve, ozavestile odgovorno ravnanje in delovanje ter podale vpogled v tako imenovano zeleno prihodnost.

Nejc Gajšek, 30-letnik, pred korono potovalni agent, zdaj pa strokovni sodelavec v referatu ene izmed fakultet, je imel dovolj pritoževanja in se je odločil, da je treba ukrepati. Smeti je začel pobirati med supanjem, kmalu pa tudi med tekom, kar je zdaj postala njegova stalnica. Kot ugotavlja, se je v koronskem času precej povečala količina odpadkov. "Menim, da je smetem treba ponovno dati vrednost, mogoče v obliki kavcije za povratno embalažo. Denarja nihče ne meče proč. Če bi imeli to področje urejeno še pred epidemijo, bi zagotovo imeli sedaj manj odpadkov v naravi," razmišlja Nejc, ki zdaj poskrbi tudi za svoje bicepse, saj pri vsakem teku s seboj namesto uteži prenaša precejšnjo količino nabranih smeti.

V času epidemije se naši domovi svetijo še bolj kot prej. A za kakšno ceno? Agresivna čistila imajo lahko negativen vpliv tako na okolje kot na ljudi. Nekateri zato posegajo po ekoloških čistilih, spet drugi se odločajo, da se bodo z izdelavo čistil iz sestavin, ki jih najdejo doma, poigrali kar sami. A tudi pri tem je treba biti pazljiv, saj za to potrebujete nekaj znanja. Ali ste vedeli, da ni priporočljivo mešati kisa ali limoninega soka s sodo bikarbono?

Evropa si je zadala ambiciozen podnebni cilj, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Finsko mesto Lahti, zelena prestolnica Evrope za leto 2021, je na obetajoči poti, da bo ta cilj dosegla kar 25 let pred rokom. Kaj počnejo prav in kaj se lahko druga mesta naučijo od njih?

Ste vedeli, da za nastanek ene bombažne majice v vaši garderobni omari, ki je morda sploh ne oblečete več, porabijo kar 2700 litrov vode samo v procesu njenega nastanka? Tekstilna industrija je postala druga največja onesnaževalka okolja. Raziskovalci opozarjajo na številne težave, ki jih povzroča hitra moda. Problem lahko pričnemo reševati že, ko stojimo pred vrati svoje omare, – ta namreč pogosto poka po šivih od oblačil, ki jih le redko oblečemo.

V Sloveniji imamo vse več trgovin, ki ponujajo del izdelkov brez embalaže, pa tudi trgovin, ki stremijo k temu, da se povsem odpovejo plastični embalaži. Po Ljubljani, Mariboru, Kamniku, Kopru, Novi Gorici in drugih krajih, so zdaj prvo "zero waste" trgovino dobili tudi v Murski Soboti.

Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za pet projektov ureditve kolesarskih poti po Sloveniji. Skupno bo Evropski sklad za regionalni razvoj zanje prispeval okoli 6,7 milijona evrov. Največja sta projekta regionalne povezave Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana ter kolesarskih povezav v občini Kočevje.

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Živeti povsem brez plastike se marsikomu še vedno zdi misija nemogoče. Toda v nemškem mestecu Billerbeck dokazujejo ravno nasprotno. Večina prebivalcev se po nakupih odpravi s trajno vrečko iz recikliranega materiala, pekarna prodaja piškote v steklenih posodah, prodajalci ne uporabljajo več plastičnih rokavic, ampak zgolj dezinfekcijsko pršilo.

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Mesto New York je pogosto usodno za ptice, ki se zaletavajo v steklene stolpnice in množično poginjajo. Na leto naj bi jih zaradi trka v stolpnice poginilo med 90.000 in 230.000. Newyorški mestni svet je zato sprejel zakon, s katerem bi preprečili množični pogin ptic.

Prebivalec Slovenije v povprečju vsako leto zavrže okoli 64 kilogramov hrane. V zadnjih letih količina zavržene hrane nekoliko upada. Eden od razlogov za to so tudi projekti, kot je "Viški hrane", v okviru katerega povsem kakovostno hrano, ki je gostinci čez dan ne prodajo, zbirajo prostovoljci in jo razdelijo med tiste, ki so se znašli v finančni stiski.

Nov podnebni scenarij znanstvenikov v primeru, če se temperatura ozračja na globalni ravni dvigne za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, napoveduje, da bo v Londonu leta 2050 tako vroče kot v Barceloni, v Madridu pa kot v Marakešu. Ljubljani se po napovedih obeta največji dvig temperature od vseh evropskih mest, temperature se bi v naši prestolnici v najtoplejšem mesecu v povprečju lahko povzpele za osem stopinj Celzija.

Podnebne spremembe na življenje ljudi vplivajo na različnih področjih. Urbanisti po svetu že razmišljajo, kako urediti mesta, da bodo poleti bolj prijetna, obstajajo pa celo države, ki z zakonom zahtevajo, da pri gradnji pomislimo na to, kako se naša hiša obnese v vročini.

Avstralsko mesto Sydney se je pridružilo stotinam mest in občin po svetu ter formalno razglasilo podnebne izredne razmere. Mestni svet je namreč presodil, da podnebne spremembe "resno ogrožajo" prebivalce Sydneyja.

Prebivalci ruskega industrijskega mesta Norilsk so bili osupli ob pogledu na polarnega medveda, ki je zataval in hrano iskal kar 700 kilometrov od svojega habitata. Posnetki prikazujejo medveda, ki se izogiba prometu in na smetišču išče hrano. 

Marsikdo hladnejše mesece izkoristi za oddih na rajskih azijskih plažah. A žal, čeprav so te na prvi pogled videti nebeške, je realnost mnogokrat 'umazana'. Vse prevečkrat so plaže in vasi v Aziji zasute z odpadki, ki seveda najdejo pot tudi do svetovnih oceanov. Odkar se je Kitajska odločila, da prepove uvoz odpadkov, so namreč 'smetišče razvitega sveta' postale države jugovzhodne Azije.

Evropska unija se je že v Pogodbi o delovanju EU zavezala k spodbujanju razvoja novih in obnovljivih virov energije, s pomočjo katerih naj bi izboljšala energetsko učinkovitost na vseh področjih življenja, s tem prešla v nizkoogljično družbo ter pomagala ohraniti naš planet. Vse od takrat se učinkovita raba energije omenja kot eden glavnih ciljev skupnosti, saj v okviru energetske politike velja za pomemben člen doseganja trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, prav tako pa tudi pomemben gospodarski element za doseganje mednarodne konkurenčnosti in zanesljivosti dobave energije.

V Evropski uniji 21. maja obeležujemo dan Nature 2000. Gre za evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki v Sloveniji pokriva dobrih 37 odstotkov površine. S tem se uvrščamo med biotsko najbolj pestre države v Evropi.

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Po Parizu se bodo morda že v dveh ali treh letih premikali po zraku. Pariški mestni potniški promet namreč razmišlja o uvedbi "letečih avtomobilov", ki bodo vključeni v mrežo javnega potniškega prometa.

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Prostovoljci so pred dnevom Zemlje znova organizirali čiščenje Ljubljanice in njenih nabrežij. Potapljači so iz korita reke znova potegnili kupe smeti, med drugim kolesa, prometne znake, gostilniške mize in celo skuter.

Na kolesarskem zajtrku so se zbrali kolesarji, ki s tem, ko so se odločili, da se v službo odpravijo s kolesom, niso poskrbeli le za zdravje svojega telesa. Poskrbeli so tudi, da je na ulicah Ljubljane nekaj avtomobilov manj. Društvo Focus želi z dogodkom opozoriti na to, da je navidez nepomembna odločitev vse prej kot nepomembna, saj je promet eden izmed glavnih krivcev za izpuste toplogrednih plinov.

Cena električne energije na svetovnem trgu se iz leta v leto viša in ker smo v moderni dobi vedno bolj odvisni od elektrike, se vse več ljudi spogleduje z idejo o zamenjavi dobave energije iz fosilnih goriv za tisto iz obnovljivih virov, zlasti sonca. Toda ljudje smo v osnovi do novosti precej zadržani in hitro nasedemo nepreverjenim in pogosto neresničnim informacijam, ki jih širijo nasprotniki sprememb. Da bi vam olajšali odločitev, smo zagrizli v kislo jabolko in se s strokovnjaki lotili raziskovanja ter razbijanja 10 najpogostejših mitov o sončnih elektrarnah. Kaj je torej res in kaj zgolj natolcevanje tistih, ki še vedno prisegajo na fosilna goriva?