manj

Te dni so ene najbolj priljubljenih plaž na jugu Jadrana povsem spremenile svoj videz. Plastenke, kanistri, tudi pnevmatike in nešteto plastičnih vrečk – vse to je namreč na peščene plaže in v pristanišča naplavilo morje. 

Decembra se vse sveti, tudi okraski, darila in ženski obrazi. Pogosto k temu pripomorejo bleščice. Pa ste kdaj pomislili, kje končajo ti svetleči mikrodelci in iz česa so pravzaprav narejeni? Večinoma gre za mikroplastiko, s katero so svetovne vode že močno onesnažene. Znanstveniki zato opozarjajo, da bi morali bleščice povsem prepovedati.

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.

Kako polna je pa vaša omara? Globalna oblačilna industrija je od leta 2000 do leta 2014 podvojila svojo proizvodnjo, med trendi prevladuje "hitra moda", ki zapoveduje kupovanje novih in novih kosov oblačil, ponavljanje videza pa med tistimi, ki zapovedujejo trende, velja za "modni zločin".

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Drevesa izboljšujejo mestno mikroklimo, pomagajo privarčevati energijo za ogrevanje in s strateškim umeščanjem shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj. V Ljubljani je okoli 65.000 dreves, vrednost enega je ocenjena na 2300 evrov. Najvišje drevo pri nas je Sgermanova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra.

Bruselj je predlagal nekaj sprememb evropske zakonodaje o pitni vodi, s katerimi želi izboljšati njeno kakovost in dostop do nje. Poleg tega spodbujajo ljudi, naj namesto ustekleničene pijejo vodo iz pipe, s čimer bodo prihranili denar in pomagali okolju. Zmanjšanje porabe ustekleničene vode lahko gospodinjstvom v Evropi pomaga prihraniti več kot 600 milijonov evrov na leto.

Spodbudna novica prihaja iz Bruslja, kjer so odobrili niz ukrepov, s katerim želijo recikliranje komunalnih odpadkov do leta 2025 povečati na 55 odstotkov, do leta 2035 pa na 65 odstotkov. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bo treba ločeno zbirati po letu 2022, biološke odpadke po letu 2023, tekstil pa po letu 2025. Več odgovornosti glede recikliranja odpadkov pa bodo po novem nosili tudi proizvajalci.

Avstralske oblasti so se zavzele za zaščito in obnovo svojega velikega koralnega grebena, a naravovarstvene organizacije opozarjajo: Če ne boste odpravili vzroka za globalno segrevanje, niste storili veliko.

Na Kitajskem, kjer imajo hude probleme z onesnaženostjo s smogom, so v prestolnici province Shaanxi Xianu postavili sto metrov visok stolp, trenutno največji čistilnik zraka na svetu.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.

Odločitev za bolj zdravo prehrano lahko zmanjša posameznikov vodni odtis za do 55 odstotkov, kaže nova raziskava. Največji vpliv na to ima prehod na vegetarijansko prehrano, a že zmanjšanje porabe mesa prispeva k najmanj desetodstotnem zmanjšanju porabe vode. Prehod na zdravo prehrano je tako po mnenju raziskovalcev zmaga za ljudi in za Zemljo.

Najdaljši evropski ledenik Aletsch v švicarskem kantonu Valais bo do konca stoletja zaradi globalnega segrevanja izginil. Domačini, ki živijo ob ledeniku, pravijo, da je mučno gledati "starega prijatelja, kako trpi". Pokrajina, v kateri so preživeli vse življenje, se pred njihovimi očmi spreminja zaradi človeškega pohlepa, pravijo.

Verjetno niste nikoli pomislili, kako škodljive so kontaktne leče za okolje. A ameriški raziskovalci opozarjajo, da predstavljajo velik vir onesnaževanja oceanov z mikroplastiko, saj jih veliko po uporabi konča v straniščni školjki, zatem pa pristanejo v oceanih in morjih, kjer po prehranski verigi najdejo pot nazaj do človeka.

Globalna podnebna konferenca v poljskih Katovicah ni dosegla osnovnega namena, ocenjuje geograf in ekolog Dušan Plut. Podobnega mnenja so tudi v nevladni organizaciji Umanotera, kjer poudarjajo, da so v Katovicah kratkoročni interesi držav prevladali nad znanostjo. Z izkupičkom podnebnih pogajanj je nezadovoljen tudi minister za okolje in prostor Jure Leben.

Pri podnebnih spremembah je ključno, da človeštvo spremeni energetsko osnovo, torej da preide s fosilnih goriv k učinkoviti varčni rabi in rabi obnovljivih virov energije, pravi ekolog Plut in poudarja, da bomo morali zaključiti z modelom količinske rasti in blagostanje graditi na osnovi nosilnosti okolja, upoštevati bomo morali okoljske omejitve.

Ogromna in naraščajoča poraba hrane s strani svetovnega prebivalstva uničuje mrežo življenja, ki se je ustvarjala milijarde let, in od katere je odvisna človeška družba. Od zgodnje civilizacije je človeštvo namreč uničilo 83 odstotkov vseh sesalcev ter polovico rastlin in tudi če bi se uničenje končalo zdaj, bi moral naravni svet okrevati pet do sedem milijonov let.

Posebno poročilo o globalnem segrevanju pomembno prispeva k streznitvi sveta, so prepričani v Greenpeaceu. Šarčevo vlado pozivajo, da prekine s "škodljivimi politikami preteklih let". Tudi v društvu Focus menijo, da so nujne radikalne spremembe. Svet segret za več kot 3 stopinje Celzija pomeni pogoje, ki jih človeška vrsta še ni izkusila.

Zadnje opozorilo. Svet je izgubil kompas. Idioti, ukrepajte takoj. To je le nekaj jasnih in močnih sporočil, ki sledijo objavi posebnega poročila o omejitvi globalnega segrevanja. Svet je trenutno na poti, da se segreje celo za dve do tri stopinje Celzija, in to pomeni tveganje za ekstremne vremenske pojave. A okno priložnosti še ni povsem zaprto.

55 stanovalcev jeseniškega bloka je dobilo prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi v Sloveniji. Uspešno so prehodili pot po peklenski poti uradniških procedur in čez sedem let, ko bodo odplačali investicijo, bodo imeli skorajda brezplačno električno energijo. S to naložbo so pogumno stopili tudi na pot zelene transformacije. 

"Nekoč je bila naša vas zeleni raj, porasel z riževimi polji. Zdaj pa je voda slana in drevesa so mrtva. Srce me boli, ko pomislim, da bom moral zapustiti svoj dom," pripoveduje Saber Saladas iz Bangladeša. On in njegova družina sta le peščica od več kot 800 milijonov ljudi na svetu, ki so ogroženi zaradi naraščajoče gladine morja in jim preti, da postanejo podnebni begunci.

V EU je bil dosežen dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo, ki močno obremenjuje okolje. Ukrep, ki ga morata formalno sprejeti še Svet EU in Evropski parlament, naj bi začel veljati v dveh letih.