luči

"Brez miru na Zemlji ne bo učinkovite podnebne politike," je preko video nagovora na podnebni konferenci COP27 posvaril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki je opozoril, da države ne morejo skrbeti za okolje in reševanje podnebne krize, medtem ko se ukvarjajo s svojo lastno varnostjo in obrambo. In prav na račun vojne v Ukrajini so naftna podjetja močno zvišala svoje dobičke, kar je katastrofalna novica za planet, ki se zaradi fosilnih goriv segreva. Za nameček pa so lobisti za fosilna goriva preplavili podnebno konferenco COP27.

Kako je lahko hrana, ki je prepotovala pol sveta, cenejša od lokalno pridelane hrane, ki ima bistveno nižji ogljični odtis in tudi dokazano več hranil? Razlog, da je hrana iz drugega dela sveta tako 'poceni', je tudi izkoriščanje delovne sile in okolja daleč stran od oči evropskega potrošnika. Vrednost hrane lahko namreč razumemo šele, ko upoštevamo vse najrazličnejše vplive njene pridelave in potrošnje. Pri Združenih narodih so ocenili, da plačamo samo tretjino stroška pridelave hrane. Cena na računu tako pogosto ne odraža dejanskih proizvodnih stroškov, vplivov pridelave in potrošnje na okolje, kot so degradacija tal, onesnaženje vode, uničenje ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti. In tudi ne odraža vplivov na podnebje oz. količine emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo v oskrbovalni verigi s hrano, ter družbenih vplivov, kot je vpliv na zdravje ljudi, ponazarjajo v Umanoteri.

Minuli teden je zaznamoval evropski teden mobilnosti. Kot ugotavljajo v Centru mobilnosti Maribor, je največja ovira do bolj trajnostne mobilnosti v Sloveniji ta, da imajo škarje in platno v rokah ljudje, ki primarno razmišljajo kot avtomobilisti. Dejanja, ki sledijo velikim besedam o trajnostni mobilnosti, so velikokrat bolj kozmetični popravki kot dejanske spremembe. Tako vožnja z vlakom od Maribora do Kopra še kar traja pet ur, ob tem pa pripravljamo razširitev ljubljanske obvoznice, ponazarjajo. Okolju prijaznejša potovanja, predvsem na krajše razdalje, kjer imamo Slovenci še veliko manevrskega prostora, so tudi tista, ki jih opravimo s kolesi. Trajnostno potovanje je namreč potovanje, ko za svojo mobilnost izberemo način, ki v okolju pušča kar najmanjši ogljični odtis. Konkretno, izberemo hojo, vožnjo s kolesom, avtobus ali vlak, pojasnjujejo.

Nizozemski študenti so izdelali avtomobil, ki, medtem ko nabira kilometre, zajema in skladišči ogljik. Gre za prvi korak, inovacija bi v prihodnosti potrebovala izboljšave, a kot ocenjujejo študentje, ki so sodelovali pri izdelavi, je to pot k trajnostni prihodnosti.

Nesreče in onesnaženje, ki ga povzročajo reke avtomobilov na cestah, terjajo vedno večji zdravstveni in okoljski davek. V časih, ko v večjih svetovnih mestih cveti javni promet in storitve sopotništva, se zdi, da časi magije avtomobila vedno bolj bledijo, piše Guardian.

Je slovenski turizem res 'zelen' in trajnostno naravnan? Po imidžu zelene države smo boljši od drugih, po uspešnosti zagotavljanja trajnostne turistične izkušnje in ohranjanja zelenega pa smo primerljivi z drugimi razvitimi državami. V smeri slednjega moramo narediti še veliko, ocenjuje izr. prof s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem Emil Juvan. Posledice nadaljevanja takšnega turizma, kot ga Slovenija ponuja danes, se bodo kmalu pokazale pri zagotavljanju čiste in neokrnjene, torej zelene narave. Ta je namreč že desetletja glavni atribut privlačnosti Slovenije na tujih turističnih trgih. S takšnim ekološkim odtisom turizem ogroža svoj lasten obstoj in kakovost bivanjskega okolja domače populacije, svari.

Izpusti toplogrednih plinov, zakisanje svetovnih oceanov, izsekavanje amazonskega pragozda. Nova študija, ki spremlja vitalne znake planeta, je pokazala, da se številni ključni kazalniki svetovne podnebne krize poslabšujejo in bodisi približujejo prelomnim točkam bodisi jih presegajo. Znanstveniki zato zahtevajo takojšnje in drastično zmanjšanje nevarnih kratkotrajnih toplogrednih plinov, zlasti metana.

Morske biologe navdušuje posnetek čudovite meduze, ki jo je ujel potapljač med potopom v Papui Novi Gvineji. Znanstveniki si med seboj niso enotni o tem, ali gre za novo vrsto meduze ali za doslej v divjini le enkrat opaženo skrivnostno vrsto Chirodectes maculatus.

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Zadnje dni je veliko prahu v javnosti dvignila obnova Gregorčičeve ulice v Mariboru. Ta je predvidevala zasaditev dreves, ki so jih med gradnjo sprva načrtovali, kasneje umaknili, na koncu pa vendarle posadili. Zakaj so vmes odstopili od prvotnega projekta? Ker naj bi nova drevesa kazila pogled na fasade tamkajšnjih stavb. V luči vse bolj vročih poletij in dolgih vročinskih valov so drevesa nepogrešljiva, saj so sončna očala mesta, opozarja upokojeni mariborski urbanist in krajinski arhitekt Niko Stare.

Fotovoltaika postaja vedno pomembnejša, predvsem v luči boja proti podnebnim spremembam in energetske neodvisnosti držav, nedavni konflikti z Rusijo so dvignili pomembnost in interes tako za fotovoltaiko kot tudi druge obnovljive vire. Če bi recimo del subvencij namesto proizvajalcem fosilnih goriv namenili fotovoltaiki, bi se ta prehod na čistejše vire zgodil še veliko hitreje, je prepričan dr. Marko Jošt z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Pojasnil nam je, kakšen mejnik je uspel njemu in sodelavcem Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko pod vodstvom prof. dr. Marka Topiča.

Letošnji zeleni dan slovenskega turizma, ki ga gosti Krško, se osredotoča na zmanjševanje odpadkov v tej panogi. Dan sicer združuje destinacije in ponudnike, vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma – nosilcev znakov Slovenia Green je že 198.

Znanstveniki so po naključju odkrili tehniko lovljenja školjk pokrovač, s katero bi lahko zmanjšali škodo, ki jo našemu morskemu dnu povzročajo tradicionalne metode. Ugotovili so namreč, da so pokrovače kar same "skočile" v mrežo, saj so jih pritegnile svetleče LED-luči v njej.

14. maja obeležujemo svetovni dan ptic selivk. Ob letošnjem svetovnem dnevu so poudarili pomen osveščanja o svetlobnem onesnaževanju, ki predstavlja grožnjo za ptice selivke. Zaradi svetlobnega onesnaževanja lahko namreč ptice selivke velikokrat izgubijo sled letenja in napačno ocenijo čas selitev. K zmanjšanju tega onesnaževanja lahko prispeva vsak.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

Leta 2007 je več kot 2,2 milijona ljudi in več kot 2.000 podjetij v Avstraliji izklopilo stikala in ugasnilo luči. Rodila se je ena najbolj prepoznavnih okoljskih akcij, ki so jo poimenovali Ura za Zemljo. Nastala je iz obupa ljudi nad neaktivnostjo odločevalcev za zaščito planeta in z željo, da bi obup na svetu zamenjalo upanje za okolju bolj prijazno prihodnost. Danes se Uri za Zemljo pridružuje več kot 190 držav. Tudi sami ste lahko simbolično ugasnili luč in se zavezali k bolj odgovornemu ravnanju z našim planetom.

Eko sklad je v petek v uradnem listu objavil zaključek javnega poziva za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo. Na poziv je prejel veliko število vlog, tako da so vsa sredstva za letos že rezervirana, so pojasnili. Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo zagotovitev dodatnih sredstev in nov razpis.

Globalni izpusti ogljikovega dioksida, ki jih povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv, se bodo letos vrnili na raven pred pandemijo covida-19, ocenjuje letno poročilo mednarodnega konzorcija Global Carbon Project. Delež Kitajske naj bi se pri tem povečal na skoraj tretjino.

Vse hitrejše podnebne spremembe, ki bi lahko v dveh desetletjih stopile obstoječe ledenike v Afriki, ogrožajo več kot 100 milijonov zelo revnih prebivalcev te celine, opozarjajo Združeni narodi v novem poročilu. Izpostavljajo tudi posledice podnebnih sprememb, kot so nezadostna preskrba s hrano, revščina in razseljevanje.

Elektrifikacija bo igrala pomembno vlogo pri prehodu v trajnostno prihodnost, vso potrebno tehnologijo za to pa že imamo, so poudarili na posvetu o elektrifikaciji in trajnostni prihodnosti. Za to pa bodo potrebne inovacije v vseh segmentih elektroenergetike, od proizvodnje in distribucije do uporabe. A trenutno smo še vedno močno odvisni od fosilnih goriv, na kar nakazujejo tudi višje cene nafte in plina.

Na obrobju Ljubljane leži posestvo Trnulja, kjer se piše okusna trajnostna zgodba. Iz ekološke soje brez GSO, ki ni prepotovala na tisoče kilometrov, da je dosegla slovenske krožnike, izdelujejo zrolance in pečenjake. Zgodba o njihovem nastanku je ganljiva, navdih zanje je Urša Kunz namreč dobila, ko je želela z zdravimi obroki razvedriti svojo bolno prijateljico. V Sloveniji je pridelava soje, kakovostnega vira rastlinskih beljakovin zaenkrat v majhnem obsegu, vendar se v zadnjih letih povečuje.

Odpadki enega podjetja so lahko surovina drugega. Ta miselnost se v luči podnebnih sprememb in tudi splošnega pomanjkanja surovin vse bolj uveljavlja. Mnoga podjetja pa dejstvo, da za proizvodnjo novih izdelkov uporabljajo reciklirane materiale, izpostavljajo kot prednost in dodano vrednost. Krožno gospodarstvo je namreč ena od rešitev za številne okoljske težave, ki smo si jih nakopali zaradi potrošniškega načina življenja. Ta koncept se vse bolj uveljavlja tudi v avtomobilski industriji.

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Salon pohištva vnovične uporabe, ki je zaživel v Krškem, nudi novo priložnost pohištvu, ki so se ga lastniki naveličali ali zavrgli zaradi manjših poškodb. Pohištvo v delavnicah očistijo, obnovijo ali 'apciklirajo' (kreativno nadgradijo). V salonu se lahko znova pokaže v svoji najboljši luči in najde novega lastnika. Nudijo tudi popravilo in obnovo pohištva. Vse to prispeva k podaljševanju življenjske dobe izdelkov in hkrati potrošnike osvešča o pomenu trajnosti in krožnega gospodarstva, izpostavljajo v zavodu Knof.

Dinamika inovacij na področju okolju prijaznih energetskih rešitev se je upočasnila, v zadnjem poročilu ugotavljata Evropski patentni urad in Mednarodna agencija za energijo. Od leta 2017 naprej je tako povprečni letni prirast patentov v tem sektorju glede na obdobje med letoma 2000 in 2013 upadel z 12,5 odstotka na tri odstotke.

Oslo želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Med drugim načrtujejo popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu. Nekateri sicer takšne drzne napovedi pripisujejo bližajočim se lokalnim volitvam. Tudi z dunajskega letališča so sporočili, da si prizadevajo postati ogljično nevtralni. Medtem pa okoljevarstveniki pozivajo nemško vlado, naj si zastavi ambicioznejše podnebne cilje.

"Naši naravi v Sloveniji, kljub temu da se razglašamo za zeleno, čudovito državo, ne gre dobro," so poudarili na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji je namreč za več kot polovico vrst stanje ohranjenosti ocenjeno kot neugodno, stanje skoraj tretjine habitatnih tipov pa je ocenjeno kot slabo.

Naše telo se je skozi evolucijo navadilo, da je ponoči tema in da je modra svetloba znak za dan. Z ulično razsvetljavo, uporabo zaslonov v nočnem času in z lučmi doma nevede vplivamo na številne procese v našem telesu, saj se nam poruši naravni ritem. Na ta globalni problem že vrsto let opozarja tudi ameriška aktivistka Audrey Fischer. Z argumenti ji je uspelo prepričati oblasti v domačem Chicagu, da so spremenile načrte za javno razsvetljavo. Pravi, da ne bo odnehala, dokler ne bodo povsod po svetu ponoči videli zvezd.

Lahko z eno uro brez luči naredimo nekaj za naš planet? Morda neposredno ne prav veliko, toda z ugašanjem luči prispevamo k večjemu zavedanju vse bolj pereče težave podnebnih sprememb in onesnaževanja. V ospredju dogodka, ko se številni domovi, stavbe in turistične znamenitosti ovijejo v temo, je letos boj proti plastiki.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.