ljubljana

V Sloveniji je vedno več 'sončnih streh', ki lovijo energijo sonca. A to seveda ni vedno na voljo. Rešitev, ki že danes omogoča energetsko samooskrbo tako, da 'ujame' sonce za temne ure, je med Slovenci vedno bolj priljubljena. Razvoj baterijskih hranilnikov, ki omogočajo shranjevanje sončne energije, je v zadnjih letih zelo napredoval. Tako se povečujeta tako življenjska doba kot vzdržljivost samooskrbnih sistemov, njihova zanesljivost in dolgoročna učinkovitost. Preverili smo, kaj vse omogočajo baterijski hranilniki energije, kakšne prihranke prinašajo in kako do njih s pomočjo subvencije.

Koper in Izola bi znova postala otoka, morje v Sloveniji pa bi lahko poplavilo 1200 hektarjev površin. Od tega največ v okolici Sečovelj, pod vodo bi bile celotne soline in letališče. To bi se lahko, če bi se uresničil najbolj pesimističen podnebni scenarij, zgodilo do leta 2100. Nevarno je biti optimist, torej bodimo pesimisti in se pripravljajmo na slabše scenarije, svari Primož Banovec. Težko je opaziti nekaj, kar se trenutno premika s hitrostjo okoli pol centimetra na leto, a vedno pogostejše poplavljanje nižje ležečih delov obale je že tu, opozarja pred počasnim a vztrajnim naraščanjem morske gladine. Kakšne ukrepe moramo sprejeti, da preprečimo takšne scenarije?

Plantaže mandarin v dolini reke Neretve letos kažejo tragično podobo. Zaradi sredozemske sadne mušice oziroma breskove muhe je namreč tam zgnilo več tisoč ton mandarin. V letošnjem letu tudi v slovenski Istri opažajo velike populacije breskove muhe in posledično tudi črvivost kakija in mandarin.

V prestolnici poteka nenavaden protest. Protestirajo zabojniki za smeti. V središču Ljubljane od 18. do 23. novembra na Kongresnem trgu, Prešernovem trgu in osrednji tržnici opozarjajo na problematiko zavržene hrane in s tem na naš odnos do nje, so sporočili iz JP VOKA SNAGA. Statistični urad ugotavlja, da je državljan Slovenije v povprečju zavrgel 29 kilogramov še užitne hrane na leto.

Kitajski Shein, ki trg preplavlja s cenenimi oblačili vprašljive kakovosti, se je v Italiji znašel pod drobnogledom. Italijanski nadzorni organ za varstvo konkurence namreč spletnega velikana hitre mode preiskuje zaradi zavajajočih zelenih trditev o njegovih praksah trajnostnega razvoja.

Najlažje je zbrati denar za revne države, ki ga potem preko projektov vračajo podjetjem razvitih držav, razmišlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Letos se na COP29 v še eni naftni državi podnebni pogovori vrtijo okoli denarja. In s tem okrog posledic podnebnih sprememb, o bistvu – vzrokih pa morda naslednje leto. Če sploh kdaj, opozarja. Vsako leto se vrstijo podnebne konference s podobno dramaturgijo. Podnebna pogajanja pa nimajo več kaj dosti opraviti s podnebno znanostjo, ugotavlja.

Kmetijski inštitut Slovenije vabi ljubitelje stročnic, ljubiteljske vrtnarje in raziskovalce, da se pridružijo novemu krogu poskusa občanskega raziskovanja projekta INCREASE – Inteligentne zbirke genskih virov stročnic za evropske agroživilske sisteme. V ospredju je raziskovanje gojenje fižola.

Številne Slovence, ki se bi v službo pogosteje odpravljali s kolesom, je konec maja pritegnila informacija, da bo država subvencionirala e-kolesa. Povprečna subvencija znaša 439 evrov, ugotavljajo na MOPE, kjer so doslej odobrili za 1.831.906,19 evra subvencij. Z izvajanjem in odzivom ljudi so zelo zadovoljni, ali so bili ukrepi v zadnjih letih učinkoviti, pa bodo ocenjevali z raziskavo potovalnih navad, ki jo bo v prihajajočem letu znova opravil Statistični urad RS.

V okviru projekta Life IP Care4Climate bo stekla druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev. Namen analize je natančno določiti delež odpadne hrane ter delež užitnih delov med biološkimi odpadki, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki koordinira projekt.

Emisije ogljika iz zasebnih letal so v zadnjih petih letih strmo narasle. Večina zasebnih letal v približno dveh urah letenja v zrak izpusti več ogljikovega dioksida kot povprečna oseba v celotnem letu. To so ugotovitve nove študije v reviji Nature Communications Earth & Environment.

Japonsko goro Fudži so novembra končno pobelile snežinke. Tako ima vrh naposled le znamenito snežno 'kapo', ki pa si jo je tokrat nadel izjemno pozno. Običajno sneg namreč vrh gore pobeli več kot mesec dni prej.

Podnebni aktivisti iz skupine Tire Extinguishers so v Edinburghu udarili po terencih. Kot trdijo, so terenci zaradi enormnih izpustov neposredno povezani z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so bile smrtonosne poplave v Španiji. Tako so iz solidarnosti z žrtvami poplav v Valencii pripravili protestno akcijo. Terence, ki so se znašli na njihovi poti, so porisali s sloganom: Ti avtomobili ubijajo Valencijčane.

Novo poročilo ugotavlja, da vrtoglav ogljični odtis enega odstotka najbogatejših na svetu povečuje lakoto, revščino in čezmerno število smrti. Zaradi luksuznih jaht, zasebnih letal in naložb v onesnaževalne industrije najbogatejših ljudi na svetu je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija vse težje dosegljiv.

Čeprav so zaščitene, se nekatere vrste znajdejo na krožnikih nepoučenih jedcev. Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov, opozarja Hrvoje Čeprnja iz WWF Adria Hrvaška. Poleg priljubljenih morskih datljev so na Hrvaškem posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji.

V Sloveniji vsako leto prižgemo približno 15 milijonov sveč, kar predstavlja približno 6.000 ton. Lani je bila na slovensko tržišče dana celo nekoliko večja količina sveč, približno 6300 ton, kar nas uvršča v sam evropski vrh, poleg Poljakov in Avstrijcev, ponazarjajo v Marjetici Koper. Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. Posledice njihovega zbiranja skladiščenja in obdelave pa so škodljivi vplivi na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so pripravili nekoliko drugačno, a poučno pokopališče. Simbolično so nagrobnike postavili za v naravi izumrle rastlinske vrste v Sloveniji, ki pa jim jih je v Botaničnem vrtu uspelo ohraniti. Gre še za en dokaz o tem, kako dragoceno vlogo pri varovanju rastlinskih vrst v Sloveniji igra ljubljanski Botanični vrt.

Porumeneli gozdovi zaradi hrastove čipkarke, strah pred azijskim sršenom in modro rakovico, pa Japonski hrošč na počivališču Barje. To je nekaj odmevnejših primerov tujerodnih vrst, ki v zadnjem času skrbijo slovenske raziskovalce. Tujerodnih invazivnih vrst, ki povzročajo hudo gospodarsko in okoljsko škodo, bo vedno več, mi pa nimamo učinkovitega sistema za njihov nadzor, opozarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Ministrstvo pripravlja dopolnitve Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi končno uredil to področje, a kot svari Kusova, načrtovana dopolnila niso ustrezna in učinkovita. Če pa se sprejmejo v tej obliki, jih bo kasneje težko spreminjati in priložnost bo zamujena. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so medtem še vedno prepričani, da bodo dopolnitve učinkovite.

Se tudi vi kdaj sprašujete, kako zdravo je kolesariti v službo v mestih z veliko prometa? Anja Ilenič, mag. inž. geol. z Laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale Zavoda za gradbeništvo je za svoje raziskovalno delo na področju onesnaženosti zraka v urbanem okolju prejela nagrado za najboljši znanstveni prispevek. To je hkrati ena prvih raziskav kakovosti zraka v Ljubljani, v katero so bili vključeni v prostovoljci. Povprašali smo jo o tem, kako pametno se je v času prometnih konic odpraviti v službo s kolesom. Kot poudarja, so ugotovili, da so kolesarji predvsem v času popoldanske prometne konice nekoliko bolj izpostavljeni višjim koncentracijam finih trdnih delcev v primerjavi z ostalimi deli dneva. Kljub temu pa to predstavlja minimalno tveganje za izpostavljenost tem delcem, pojasnjuje.

Skupina študentov, ki je bila nagrajena z Rektorjevo nagrado, s pomočjo statističnih modelov in umetne inteligence razvija rešitev za optimizacijo količin hrane na dogodkih. Tako restavracijam, ponudnikom cateringa in šolskim menzam pomaga zmanjšati ostanke hrane.

Voda iz reke v Gani je bila tako onesnažena, da jo je umetnik lahko uporabil kot barvo za svojo umetniško delo. S tem je poskušal prikazati okoljsko opustošenje, ki ga je povzročilo nezakonito izkopavanje zlata, ki se je tam razširilo preko vseh meja. Zlata mrzlica, ki je ušla izpod nadzora, povzroča hudo degradacijo okolja, na to pa opozarjajo tudi prebivalci, ki na demonstracijah pozivajo oblasti, da ukrepajo.

Tuji mediji ugibajo o tem, ali bi lahko Evropo letos zaradi pričakovane La Niñe doletela hujša zima, kot smo je vajeni v zadnjih letih. Naš hišni prognostik pojasnjuje, da so v Evropi vplivi La Nine precej manj izraziti kot v drugih delih sveta. Kljub temu lahko La Niña povzroči hladnejše in bolj snežne zime v severni Evropi, zlasti v Skandinaviji in Veliki Britaniji, medtem ko je južni del Evrope v zimskih mesecih bolj nagnjen k sušnim in toplejšim razmeram. V srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija, se lahko med La Niño prepletata oba vremenska vzorca. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da smo imeli v preteklosti v času La Niñe tako razmeroma tople kot mrzle zime, nekatere so bile radodarnejše s snegom, druge manj, spomni.

Startup v Švici je dobil zeleno luč za pilotni projekt t.i. solarne železnice. Razvili so odstranljiv sistem za namestitev sončnih kolektorjev na železniške tire. Po dolgih zamudah bodo pilotni fotovoltaični sistem naslednjo pomlad končno preizkusili na eni izmed prog.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Poplave v Bosni in Hercegovini so poleg smrtnih žrtev in katastrofalne materialne škode terjale tudi okoljski davek. Po reki je proti morju potovalo na tone in tone odpadkov, dolina Neretve je tako za nameček utrpela tudi poplavo smeti, ki je območje pahnila na rob okoljske katastrofe. Odpadki so se ujeli tudi v Jablaniškem jezeru, kjer pa so prostovoljci in aktivisti zdaj začeli s čiščenjem.

Evropska agencija za okolje opozarja, da evropske vode še zdaleč niso v dobrem stanju. Kot opozarjajo, se evropske vode soočajo z vrsto izzivov, ki ogrožajo vodno varnost Evrope. Še posebej zaskrbljujoča je onesnaženost voda s kemikalijami. Le 29 odstotkov evropskih voda je v letih 2015–2021 namreč doseglo oceno dobrega kemijskega stanja.

Ko govorimo o argumentih za in proti jedrskim elektrarnam, je pogosto eden glavnih argumentov proti nevarnost radioaktivnih odpadkov. Nekateri ravno zaradi teh jedrske energije ne uvrščajo med zelene vire energije. A kako nevarni so dejansko ti odpadki za ljudi in za okolje? Koliko jih nastaja pri proizvodnji električne energije in kako se z njimi ravna?

Osupljivi prizori puščave v Maroku, ki jih nismo vajeni. Peščene sipine, ki so postale jezera. Kaj je botrovalo obsežnim poplavam? Kot pojasnjuje klimatolog Gregor Vrtačnik iz Arsa, vpliv podnebnih sprememb na ta dogodek verjetno ni prav velik, temveč gre za redko vremensko situacijo.

Po svetu ta hip obratuje več kot 400 jedrskih elektrarn. Trenutno se gradi 62 novih, njihovo število se povečuje za 10 do 20 na leto, ocenjujejo jedrski strokovnjaki. Jedrska energija tako na nek način doživlja preporod. A pomislekov glede gradnje JEK2 v Sloveniji ne manjka. Energetski strokovnjaki opozarjajo, da bomo rastoče potrebe po električni energiji morali nekako potešiti, saj ni realno pričakovati, da bomo v prihodnjih letih potrebovali manj elektrike. Kaj torej storiti, da zagotovimo dovolj in poceni električno energijo iz nizkoogljičnih virov?

Ob mednarodnem dnevu elektronskih odpadkov zaskrbljujoča statistika. Skoraj četrtina odsluženih elektronskih odpadkov konča med mešanimi odpadki, pri čemer izgubimo baker, zlato in druge plemenite kovine v vrednosti milijard evrov. Za ponazoritev: samo v letu 2022 je bilo zavrženih 844 milijonov e-cigaret, ki so vsebovale dovolj litija za pogon 15.000 električnih avtomobilov. Evropska gospodinjstva pa hranijo približno 700 milijonov neuporabljenih ali nedelujočih mobilnih telefonov – v povprečju več kot dva na gospodinjstvo. Strokovnjaki zato pozivajo: Prenehajte odlagati elektronske odpadke med mešane odpadke in jih kopičiti doma po predalih.

Združeni narodi v novem poročilu opozarjajo, da je bilo leto 2023 najbolj sušno leto v več kot treh desetletjih. Svetovne reke so presušene tudi letos, saj je rekordno vroče leto podkrepilo izsuševanje vodnih tokov in ponekod prispevalo k dolgotrajnim sušam, svari WHO. Izpostavili so, da se je lani kar polovica sveta soočila s sušnimi razmerami.