ljubljana

Povprečen Rimljan v prometnih zamaških zapravi 245 ur na leto. Prometni zamaški so ena največjih težav, s katerimi se soočajo velika svetovna mesta, največ rekorderjev pa je v Evropi. Največ časa sicer v prometnih zamaških porabijo vozniki v prestolnici Kolumbije, v Bogoti, ki so, čakajoč v svojih vozilih, preživeli kar 272 ur oziroma več kot 11 dni.

Strokovnjaki so razpravljali o nevarnostih uporabe herbicida glifosat, ukrepih EU za njegovo odpravo ter odnosu Slovenije do pobud za njegovo popolno prepoved. Slišati je bilo kritike do politike EU in Slovenije na tem področju, govor pa je bil tudi o načrtih proizvajalca tega herbicida Albaugh v Račah.

Slamice v pijači, palčke za ušesa, ovitek od sendviča, plastenka od vode … To je le nekaj plastičnih izdelkov, ki jih običajno uporabimo le enkrat, nato pa v zelo kratkem času pristanejo v smeteh oziroma v našem okolju, vodi, hrani. A vseh teh odpadkov ne bi bilo, če bi spremenili svoje navade. S tem pa bi naši Zemlji – in vsem njenim prebivalcem – prihranili veliko težav.

Skrb za okolje ne pomeni, da se nehate voziti z avtomobilom. Lahko pa z majhnimi koraki naredite veliko. V naslednjih mesecih vam bo Zelenko ponudil številne nasvete, kako lahko prispevate svoj košček v mozaik lepše in bolj zelene prihodnosti našega planeta.

Inšpektorat za okolje in prostor, finančna uprava ter policija so novembra izvedli dve koordinirani akciji nadzora pošiljanja odpadkov prek meja. Preglede so opravili na avtocestnem počivališču Barje pri Ljubljani in v Luki Koper, pri tem pa ugotovili več kršitev, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Od Vikrč mimo vrelca Straža in ob reki Savi do centra Medvod – po teh poteh se bodo v prihodnosti lahko brezskrbno peljali kolesarji. Občina Medvode namreč načrtuje novo kolesarsko pot.

Ste vedeli, da se pri zmanjšanju hitrosti na avtocesti s 130 na 100 km/h poraba goriva zmanjša kar za 20 odstotkov, izpusti pa za 20 do 40 odstotkov? To je le en od ukrepov, ki jih za boljši zrak lahko naredi vsak od nas. Poglejte, koliko je s tem ukrepom privarčeval Boštjan Paradiž, strokovnjak z Arsa.

Odločitev za sončno elektrarno je odločitev za prihodnost in varčevanje. A da je varčevanje kar najbolj učinkovito je poleg namestitve same elektrarne smotrno razmisliti tudi o nabavi električnega avtomobila in predvsem toplotne črpalke.

"V naslednjih treh letih se bodo gospodinjstva tudi v Sloveniji začela izklapljati iz elektrodistribucijskih omrežij." Drzna napoved predsednika uprave podjetja Bisol group Uroša Merca, le da ob pregledu dejstev niti ni tako drzna.

Plastika onesnažuje. To vemo. Vemo tudi, da si sveta brez nje ne moremo več predstavljati. Toda: ali tudi vemo, da je v okolje spuščamo še več, kot se zavedamo? Na primer takrat, ko si umivamo zobe ali obraz, pa ko peremo perilo ...

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.

Ste kdaj računali, koliko vas stane osebno vozilo na leto? To je eden od tistih stroškov, ki jih je bolje ne računati, tako kot na primer stanovanjski kredit. Za ene je avto statusni simbol, za druge prevozno sredstvo. Slednji zagotovo veliko bolje pretehtajo vsak cent, ki ga vložijo vanj. Takšna je trojica prijateljev, ki si že leto in pol deli vozilo. Preverite njihove izračune.

V Sloveniji kar 80 odstotkov vseh voznikov dnevno prevozi le 20 km. Večino časa tako naši jekleni konjički stojijo na parkiriščih. Če bi med seboj delili vozila, bi privarčevali, zmanjšali pritisk na okolje ter krepili družbeno odgovornost. Številni so se že 'našli' v tej miselnosti.

Ob dejstvu, da ima skoraj vsak drugi Slovenec osebni avto, ki pa praviloma nima alternativnega pogona, je o trajnostni mobilnosti v Sloveniji še vedno zelo težko govoriti. V tednu mobilnosti s sloganom Združimo moči, delimo si prevoz je morda priložnost, da vsaj poskusite enega od načinov deljenja prevoznih sredstev in prispevate k bolj čistemu okolju.

Zaživela je spletna stran ''Manj je več''. Na strani je mogoče najti naslove številnih obrtnikov in organizacij, kjer popravljajo, obnavljajo ali nudijo izposojo različnih predmetov. Prav tako pa lahko na strani uporabnik najde naslove Zero Waste trgovin, kjer lahko določene izdelke kupite brez embalaže. 

Slovenija je leta 2007 pravno uredila področje svetlobnega onesnaževanja okolja. S tem je postala primer dobre prakse, žal pa je naslednja leta 'zaspala' ter pozabila spremeniti in dopolniti sedaj že zastarelo uredbo, ugotavlja računsko sodišče, ki zato ministrstvu za okolje podaja negativno mnenje.

V Ljubljani so odprli prvo javno polnilnico za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin v državi. Zemeljski plin je trenutno edina dobra alternativa za čistejše okolje v težkem tovornem prometu. V okviru projekta je načrtovanih šest polnilnic na sredozemskem koridorju, med Barcelono in Ljubljano.

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.

Gospodinjstev, ki nameravajo v prihodnjih 12 mesecih začeti proizvajali elektriko, je letos štiri odstotke, potem ko je bilo leta 2015 takšnih gospodinjstev le odstotek.

Statistični urad je objavil, kakšno je stanje na področju zmanjševanja, ponovne uporabe in reciklaže odpadkov. Med drugim ugotavlja, da smo Slovenci v lanskem letu prozvedli skoraj 5,5 milijona ton odpadkov. Stopnja reciklaže komunalnih odpadkov pa je v Sloveniji višja od povprečja v celotni EU.

Nanodelci cerijevega oksida, ki so prisotni v avtomobilskih izpuhih in se v industrijsko razvitejših okoljih odlagajo na rastlinah ter tako pridejo v stik z opraševalci, vplivajo tudi na čebele, so odkrili raziskovalci biotehniške in kemijske fakultete. Čebele postanejo hiperaktivne in vznemirjene, prizadet je njihov osrednji živčni sistem.

Kako polna je pa vaša omara? Globalna oblačilna industrija je od leta 2000 do leta 2014 podvojila svojo proizvodnjo, med trendi prevladuje "hitra moda", ki zapoveduje kupovanje novih in novih kosov oblačil, ponavljanje videza pa med tistimi, ki zapovedujejo trende, velja za "modni zločin".

V Centru ponovne uporabe na Povšetovi v Ljubljani je kupcem na voljo poseben avtomat, ki toči izdelke brez embalaže. Bert kupcem, ki po izdelke pridejo s svojo (povratno) embalažo, ponuja BIO čistila, šampone, več vrst kisa in olje.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Drevesa izboljšujejo mestno mikroklimo, pomagajo privarčevati energijo za ogrevanje in s strateškim umeščanjem shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj. V Ljubljani je okoli 65.000 dreves, vrednost enega je ocenjena na 2300 evrov. Najvišje drevo pri nas je Sgermanova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra.

Prevelika gneča na priljubljenih svetovnih turističnih destinacijah je povzročila, da se vedno več držav odloča za omejitve obiska in druge ukrepe, ki bi omejili nadaljnje uničevanje okolja. Med njimi sta tudi perujski Machu Picchu in italijanske Cinque Terre.

V Evropi že od leta 1999 vsakega 24. maja obeležujemo evropski dan parkov. Ta dan združuje parke in zavarovana območja po vsej Evropi v skupni misli približati ljudem naravo in jih ozaveščati o pomembnosti ohranjanja naravnih lepot v zavarovanih območjih ter skrbi za njihovo trajnostno upravljanje.

Slovenija je od Japonske prevzela dvoletno predsedovanje mednarodni komisiji za kitolov. Na zasedanju v Braziliji so sprejeli deklaracijo, katere namen je predvsem ohranjanje morskega okolja, ki je pomembno za obstoj delfinov in kitov.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.

Eko sklad je v uradnem listu objavil dva javna razpisa za nepovratne spodbude za nakup električnih vozil. En razpis je namenjen občanom, na voljo jim je 1,5 milijona evrov spodbud, medtem ko je za pravne osebe na voljo dva milijona evrov nepovratnih sredstev.

Ne smrdi, ne potrebuje niti vode ali kemije niti elektrike – to je 'Kakis', pridobitev na novo odprti plaži na Savi v Ljubljani. Gre za zunanje ekološko stranišče, ki je plod slovenske ideje in slovenskega razvoja. Temelji na konceptu kompostnih sanitarij, kar pomeni, da se blato lahko predela v gnojilo ali v biomaso za gretje. 'Kakisi' sicer že stojijo v več slovenskih mestih, a niso edina eko stranišča pri nas.