ljubljana

Svetovna organizacija za varstvo narave opozarja, da se z upadanjem populacije in vse večjimi grožnjami njihovemu obstoju spopada na tisoče živalskih vrst. Letos je med ogroženimi živalskimi vrstami posebej izpostavila severne jelene in cesarske pingvine.

V mednarodnem letu trajnostnega razvoja gora tudi Planinska zveza Slovenije poudarja zavednost in pomen trajnostnega gorskega razvoja in ohranitev ter odgovorno uporabo gorskih ekosistemov. Kot poudarja podpredsednik PZS Miha Habjan, je četrtina planeta pokrita z gorami, ki so izjemno pomembne za številne rastlinske in živalske biotope. Tudi človeku predstavljajo življenjski prostor, vir (pitne) vode in drugih naravnih virov, poleg prostora izvajanja kmetijskih, turističnih ter ostalih gospodarskih panog.

Leto 2022 je bilo leto podnebnih ekstremov, ki so zajeli in pretresli cel svet, tudi Evropo, ki se je v poletnih mesecih kuhala in borila z ognjenimi zublji ter zgodovinsko sušo. Poglejte, kako so podnebne spremembe videti skozi fotografski objektiv.

Nepredvidljivi in ekstremni vremenski vzorci grozijo tudi kakovosti najbolj priljubljene opojne tekočine na svetu. Do leta 2050 se bodo vremenske razmere v državah, kjer pridelajo največ kave, močno spremenile. Letošnje leto je bilo razočaranje za pridelovalce kavovca v Keniji.

Finsko mesto Oulu pet mesecev na leto prekriva snežna odeja. A to meščanov ne ustavi in niti pomislijo ne, da bi svojim kolesom privoščili zimski spanec. Kljub temu da so zime tam dolge, temne in zasnežene, prebivalci vztrajajo in do službe in šol tudi pozimi pritiskajo na pedala.

Praznikov ni brez prazničnih dišav! Pot do prazničnega vzdušja vodi skozi naš nos. Cimet, klinčki, opojne pomaranče, vonj piškotov iz pečice, če hočete. A pazljivo. Da si pričarate pravo praznično vzdušje, izbirajte naravne vonjave. Večina dišečih sveč je namreč odišavljena s sintetičnimi dišavami, po katerih marsikoga boli glava. Tudi dišeče palčke in stožci so žal večinoma odišavljeni s sintetičnimi dišavo, opozarja aromaterapevtka Ana Ličina, ki med prazniki prisega na kadila in drevesne smole. Izdala nam je tudi nekaj receptov za dišeče praznično ustvarjanje.

Globalni prehranski sistem je kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino in pašne prostore. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Raziskava, ki so jo na pobudo Focusa izvedli na centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da še vedno ne razumemo vpliva, ki ga ima hrana, ki prihaja izven EU, na okolje, na primer krčenje gozdov, uničevanje vodnih virov, podnebne spremembe in na razmere, v katerih delajo delavci in delavke ...

Zadnji teden pogovorov ob Mizi za vsakogar je postregel z zanimivimi gosti, ki so spregovorili o svojih težkih življenjskih preizkušnjah in vsakdanjih izzivih, s katerimi so nemalokrat opomnjeni, da se jih uvršča v posebno kategorijo. Nini Gaspari so se tako v prejšnjem tednu pridružili Petra Polanič iz Društva Legebitra, Lia Bordon, Anton Petrič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Maja Kuzma Ganić, David Geršak iz Sončka – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in Klaudija Stare.

Praznični čas ima v sodobni družbi etiketo časa obdarovanja in zato je toobdobje, ko zaradi naših dejanj narava najbolj trpi. Poplava oglasov in spodbujanje masovne potrošnje nas namreč pogosto zaslepita, zato se se niti ne vprašamo, kaj dejansko potrebujemo oziroma s čim bi obdarovali svoje bližnje, pogosto v tem času brezglavo nakupujemo, opominjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Povprašali smo jih, kako letos pričarati bolj trajnostne praznike in celo leto 2023 preživeti v bolj trajnostnem duhu.

Družba Mastercard je začetek decembra uradno otvorila že drugo edicijo Mastercard Pop-up Restavracije. Hiša Franko, Gostilna pri Lojzetu, Atelje, Grič in Restavracija Milka so imena vrhunskih restavracij, ki so v nepogrešljivem ambientu Antiq Palace Hotela poskrbele za magičen in okusen uvod v praznične decembrske dni. Združene pod eno streho Mastercard Pop-up restavracije pa so predstavljale tudi edino restavracijo v središču prestolnice, ki je v kulinaričnem ustvarjanju povezala najboljše domače kuharske mojstre z zavidljivimi Michelinovimi priznanji.

Na odlagališču Bhalswa v Delhiju se vzpenja kar 62-metrov visoka gora smeti. Tam večkrat izbruhnejo požari zaradi vročine in metana. Letos so se gasilci z ognjenimi zublji borili že 14-krat. Požari lahko pod kupi smeti tlijo še tedne ali mesece. To predstavlja izredno nevarnost za moške, ženske in tudi otroke, ki prečesavajo goro smeti, da bi našli predmete, ki bi bili še primerni za prodajo, zaskrbljujoče razmere opisuje CNN. V bližini živi tudi približno 200.000 prebivalcev, ki opozarjajo, da območje ni več primerno za bivanje, ampak si preprosto ne morejo privoščiti, da bi se preselili, zato nimajo druge izbire, kot da dihajo strupeni zrak in uporabljajo s toksini onesnaženo vodo.

Klaudija Stare se spopada s cerebralno paralizo. Diagnoza ji je bila postavljena že v otroštvu, staršema pa se lahko zahvali, da sta že pri dveh letih v njeno življenje vnesla gibanje. Danes se ukvarja s športom, ki je vse prej kot enostaven. Klaudija namreč pleše ob drogu. Zakaj ravno ples ob drogu? "Zato, ker je težak," odgovori v smehu.

Po lanskoletnem uspehu Mastercard pop up restavracije, letošnja pričakovanja niso bila nizka. Tokrat je družba Mastercard pod eno streho združila kar pet slovenskih chefov. Lahko bi celo rekli, da gre za edino restavracijo na svetu, ki ima kar šest Michelinovih zvezdic.

Ste pred izbiro drevesca, ki bo v vaš dom prineslo praznično vzdušje? Katero je okolju bolj prijazno? Naravno ali umetno? Katero ima nižji ogljični odtis? Je bolje, da kupimo umetno božično drevesce in ga uporabljamo več let ali naj se vsako leto podamo po naravno drevesce, ki bo v večini primerov po koncu praznikov nič kaj svečano pristalo na odpadu?

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi ostaja vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna anomalija, sedaj postaja že pravi običaj. Letos so v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija (DOPPS) opazili že 11 prezimujočih štorkelj, in sicer v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu, okolici Pragerskega in Račah, kar je največ doslej.

V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni številnim kemikalijam, ki v naše telo prihajajo iz okolja. Za nekatere med njimi vemo, da so škodljive, za mnoge ne. Med bolj poznanimi so ftalati, hormonski motilci, ki so po besedah raziskovalke Tine Kosjek povsod okoli nas. V človeških vzorcih pa so našli tudi pesticide, ki so pri nas prepovedani.

Maja Kuzma Ganić je marsikaj. Mama, partnerka, novinarka, pisateljica, motivatorka, inštruktorica, usmerjevalka, bivša košarkašica, tolmačica slovenskega znakovnega jezika ... Ob vsem tem je težko verjeti, da ne sliši.

V sklopu serije pogovorov v Mastercard praznični vasici je omizje Mize za vsakogar gostilo Alena Kobilico in Timoteja Skledarja iz Zveze društev slepih in slabovidnih ter Jako Tomca in Amalijo Klopčič iz društva Altra. Pogovora, ki sta se drug za drugim zvrstila v četrtek, 8. decembra, in petek, 9. decembra, sta ponudila zanimiv vpogled v življenje po izgubi vida in nenehnim bojem med težko obvladljivim stanjem hiperaktivnosti ter depresije, značilnim za bipolarno motnjo. Kljub neštetim izzivom, ki so jih izpostavili gostje omizja, so pozitivna naravnanost, samokontrola in disciplina, pogum ter močna volja pozitivne besede, ki opisujejo njihovo uspešno spopadanje z vsakdanjimi izzivi.

Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bodo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo, poziva Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Znanstveniki so na Grenlandiji odkrili najstarejšo DNK na svetu. Ta je stara dva milijona let in bi lahko pomenila pomemben preboj in vzbudila novo upanje v razumevanju, kako se boriti proti podnebnim spremembam, ocenjujejo znanstveniki.

Da mesta postanejo bolj krožna in pripravljena na izzive prihodnosti, lahko pripomorejo sonaravne rešitve. Sonaravne rešitve namreč naslavljajo številne družbene izzive in omogočajo obnavljanje virov, blažitev podnebnih sprememb, obnovo ekosistemov in izboljšano stanje biotske raznovrstnosti v urbanih ekosistemih. V Sloveniji imamo ogromen potencial za implementacijo večnamenskih sonaravnih rešitev, saj je zelena infrastruktura močno zastopana v naših mestih, kar nudi potreben prostor za tovrstne rešitve.

Najstarejša kopenska žival na svetu letos praznuje svoj 190. rojstni dan. Jonatan, ki je sejšelska želva velikanka, se je izvalil leta 1832. 'Doživel' je izum telefona in znamk in preživel čas obeh svetovnih vojn. Jonatan spada med plazilce, ki jim grozi izumrtje. Ravno te dni v kanadskem Montrealu poteka zasedanje Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, kjer so pozvali k 'mirovnemu sporazumu z naravo'.

Strokovnjaki že dolga leta opozarjajo, da so svetovna mesta vedno bolj naseljena in hkrati vedno bolj na udaru podnebnih sprememb. Kakšni izzivi so pred mesti in zakaj je odgovor v krožnih mestih, ki bi uspešno naslavljala ravnanje z viri?

Vrtno pohištvo bo lepo popestrilo vsako teraso, prav pa bo prišlo tudi na balkonu, saj je posedanje na oblazinjeni vrtni garnituri lahko pravi užitek.

Nova raziskava razkriva lestvico držav z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami v Evropi. Visoko mesto si je prislužila Slovenija, ki je pristala na 'trajnostnih stopničkah' kot tretja država z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami. Prvo mesto je zasedla Finska, najslabše pa se je odrezala Malta.

Življenje z depresijo v prazničnem času.

Homoseksualnost je še vedno tabu.

Strah me je množic. Nikoli nisem imel rad velikih skupin ljudi.

Lia Bordon se je rodila kot ženska, ujeta v moškem telesu. Že kot otroka so jo privlačile stvari, ki naj bi bile všeč punčkam, ne pa fantom. Zaradi okolice in časa, v katerem je odraščala, je svoje občutke v otroštvu potlačila. A vsa nepredelana čustva slej kot prej privrejo na dan in tako je bilo tudi pri njej.

Slovenski Triglavski narodni park (TNP) in italijanski Naravni park Julijsko predgorje sta z uvodnim srečanjem v Mojstrani začela postopek priprave vloge za vzpostavitev enotnega čezmejnega Biosfernega območja Julijske Alpe. To predstavlja krepitev dosedanjega sodelovanja med parkoma in prebivalstvom na obeh straneh meje.