leto

Le sedem držav na svetu se je lahko v letu 2023 pohvalilo z zrakom, ki zadovoljuje smernice kakovosti zraka WHO. Svetovno poročilo o kakovosti zraka je preučilo zrak v 134 državah. Ugotovitve pa so zaskrbljujoče. Znanstveniki so onesnaženje zraka označili za globalno zdravstveno katastrofo. Najmanj onesnažen zrak v skladu s smernicami WHO imajo v Avstraliji, Estoniji, na Finskem, Grenadi na Karibih, Islandiji, Mauritiusu in Novi Zelandiji. Slovenija je obarvana rumeno, kar pomeni, da onesnaževala v zraku do trikrat presegajo priporočene vrednosti.

Tekoče zlato. Voda. Medtem ko je številnim, da bo pritekla iz pipe, samoumevno, 2,2 milijarde ljudi po svetu še vedno nima varne pitne vode. Ob svetovnem dnevu voda pa Združeni narodi letos poudarjajo, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Voda je marsikje po svetu tako postala orožje.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Eden izmed ključnih poudarkov FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu je, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Proti krčitvam in degradaciji gozdov se lahko svet bori tudi z novimi tehnološkimi rešitvami, poudarjajo.

Barcelonski raziskovalci so ugotovili, da se je onesnaženost zraka v Evropi v zadnjih 20 letih izboljšala. A kljub temu opozarjajo, da kar 98 odstotkov Evropejcev še vedno živi na območjih, kjer je glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije zrak preonesnažen z delci PM 2.5.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Skupina znanstvenikov in veterinarjev opozarja, da evropski, predvsem francoski, apetit po žabjih krakih ogroža dvoživke v Aziji in jugovzhodni Evropi. Pozivajo k boljši zaščiti vrst, s katerimi se najpogosteje trguje za kulinarične poslastice. Dvoživke so namreč ene izmed najpogostejših vrst na rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN.

Kdaj ste nazadnje počistili svoj računalnik, mobilni telefon in tablico? Ali veste, da lahko, če izbrišete 100 GB podatkov iz svojih digitalnih naprav, prihranite toliko ekvivalenta CO2, kot če bi prevozili razdaljo med plažo v Strunjanu in ljubljanskim Vičem? Internet proizvede več emisij kot letalstvo, opozarjajo Ekologi brez meja. In če so nekoč organizirali najbolj znano čistilno akcijo pri nas Očistimo Slovenijo, zdaj pozivajo, da jo očistimo digitalnih odpadkov.

Površina morskega ledu okoli Antarktike se je tri leta zapored zmanjšala na manj kot 2 milijona kvadratnih kilometrov. Znanstveniki svarijo, da je to zaskrbljujoče, saj je morski led znova dosegel alarmantno nizko raven.

Zakladi so vedno pred domačim pragom, treba jih je le prepoznati, pravi direktor botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Ste že slišali za zvezdico, Ljubljano, goro in netopirja? To so sorte slovenskih zvončkov, ki v tujini in pri nas dosegajo visoke cene, saj so izredno cenjene. Za dragoceni bel šopek bi tako lahko odšteli malo premoženje, slovenski zvončki namreč stanejo več sto evrov. 'Rekorder' pa je za beli zaklad sorte 'Nova Gorica', ki je na dražbi odštel 513 evrov. Te lepotce pa si lahko ogledate prihodnji konec tedna na tradicionalnem Festivalu zvončkov v botaničnem vrtu v Ljubljani.

Združeni arabski emirati, ki so gostili zadnjo podnebno konferenco ZN, so s prihodnjima gostiteljema, Azerbajdžanom in Brazilijo, oblikovali tako imenovano partnerstvo trojice držav. Cilj partnerstva je povečati ukrepe in ambicije za ohranitev cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Kmetje imajo kakovostno sonaravno pridelane pridelke, a premalo rok, da bi jim pomagale pridelke pobrati. Pobiralci pa si želijo zdrave hrane po dostopni ceni. Pobiranje pridelkov po navadi poteka v sproščenem vzdušju, med ljudmi v naravi se vzpostavi medsebojno zaupanje in druženje. Kmetje so veseli, da je pridelek pobran, pobiralci pa veseli, da so se oskrbeli s kakovostnimi pridelki po nižji ceni. To je koncept sooskrbovalnice Desetinka, ki se je začela pod okriljem Eko civilne iniciative Slovenija.

Med žrtvami podnebne krize bi lahko bile tudi sladkarije. Potem ko je, kot smo že poročali, poskočila cena sladkorja, je zaradi močnega deževja v državah pridelovalkah v nebo ušla tudi cena kakava. Za ekstremno vreme pa znanstveniki prst uperjajo proti močnemu El Ninu. 'Čokoladni' velikani ne izključujejo podražitev čokolade.

Približuje se sezona, ko bo po številnih domovih dišalo po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa veste, da je odpadno jedilno olje lahko nevaren odpadek, če ga nepravilno odložite? Kot opozarjajo na ZPS, lahko en liter, zlit v odtok ali naravo, onesnaži kar milijon litrov pitne vode. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da je odpadno olje odlična surovina, zato je še toliko bolj pomembno, da ga pravilno odlagamo.

Ena najhujših suš, ki je kadar koli prizadela Panamo, povzroča kaos na eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti. 80-kilometrska pomorska pot je zdaj v znamenju prometnih zastojev ladij, vse pa kaže, da se bo pot še bolj 'zamašila'. Upravitelj Panamskega prekopa je dnevni promet skozi ozek koridor v primerjavi z lanskim letom znižal za skoraj 40 odstotkov. Številne ladje so se že preusmerile na daljše trgovske poti, kar pa viša tako stroške kot emisije ogljika.

Minulo leto je bilo na globalni ravni leto vremenskih rekordov, bilo je najtoplejše od začetka meteoroloških meritev. To ekstremno leto je opomnik, da moramo zadeve jemati resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, opozarja Gregor Vrtačnik z Arsa.

Na Hrvaškem so zaskrbljeni zaradi najdbe ene izmed najbolj invazivnih vrst školjke v dolini reke Neretve. Školjka trikotničarka pa ni neznanka v naših vodah. Pred več kot desetletjem se je pojavila v Blejskem jezeru in takrat precej prestrašila. Prisotna je tudi v reki Dravi. Pri prenosu tujerodnih vrst je namerno ali nenamerno običajno prisoten človek, glavna načina prenosa sta denimo s čolni in z opremo za ribolov in vodne športe.

Tudi vam zaigra srce ob pogledu na prelepe cvetove? Marsikdo si danes na svojem vrtu želi cvetoče eksotike. A vse prevečkrat pri tem pozabimo, da če lepi prizori z našega vrta uidejo v naravo, tvegamo, da invazivne tujerodne rastline, ki so velikokrat priljubljene kot okrasne rastline, povzročijo veliko škodo. Takšne rastline pa vedno pogosteje krasijo naše vrtove in parke, a njihova lepota je v resnici tempirana bomba za našo naravo, opozarjajo v novem projektu Life OrnamentalIAS. "Ohranjajmo naravno pestrost, okrasimo si življenje brez invazivk," pozivajo.

Balkanski biser je znova izgubil svoj sijaj. Reko Drino preplavlja na tone smeti, ki kazijo njeno podobo in predstavljajo resno ekološko grožnjo. Tudi v letu 2024 se ponavlja star problem, na katerega ekologi iz Bosne in Hercegovine opozarjajo že več let. Vsaj dvakrat na leto namreč reko Drino v mestu Višegrad povsem preplavijo smeti.

Poslovili smo se od leta, ki je prineslo številne pretrese, ki so bili posledica divjanja narave. Združeni narodi pa za letos niso nič bolj optimistični. V okviru letnega gospodarskega poročila namreč svarijo pred podnebno krizo. V napovedih za leto 2024 opozarjajo na dodaten porast podnebnih katastrof, naraščanje cen hrane in ekstremno vreme.

Biološki odpadki sodijo v rjave zabojnike ali v kompostnik na domačem vrtu. In čeprav v Sloveniji kar štiri petine odpadne hrane predelajo v kompostarnah in bioplinarnah, tako ni po vsej Evropi. V EU naj bi namreč zbrali le 34 odstotkov vseh bioloških odpadkov. Doslej obvezno ločevanje odpadne hrane denimo ni bilo obvezno v Franciji, a tudi tam so z novim letom uvedli obvezno zbiranje odpadkov hrane in s tem tudi obvezno 'kompostiranje'.

So vas dobri možje med prazniki bogato obdarili? Morda pa vas vsi niso prav dobro poznali in je kakšno darilo izpod smrečice romalo naravnost v temen kot omare. Če se tudi vi sprašujete, kaj pa naj s tem darilom, Inštitut za krožno gospodarstvo Cirucular Change in Mestna občina Ljubljana organizirata ponovoletno izmenjevalnico daril. Tam lahko uporabna in lepa darila, ki pa za vas nimajo prave vrednosti, zamenjate za kaj, kar vam bo morda prišlo bolj prav.

Med znanstveniki je že po dubajski podnebni konferenci vladal pesimizem zaradi izbire letošnje gostiteljice Azerbajdžana, ki je še bolj v srcu naftne industrije. Nič več upanja pa ne vzbuja izbira novega predsedujočega temu podnebnemu dogodku leta. Velik strokovnjak, ki naj bi si prizadeval za nadgradnjo lanske podnebne konference, je namreč opravljal funkcijo vodilnega v naftni družbi. Predsedujoči največjemu podnebnemu dogodku leta COP29 bo po izboru Azerbajdžana namreč Muhatar Babajev, nekdanji vodilni uslužbenec v naftni družbi Socar.

Vse kaže, da bo po kavi, avokadu, pivu, tekili in prosecu ogrožena še ena priljubljena razvada – sladkarije. Podnebna kriza namreč vpliva tudi na pridelek sladkorja, ki se je zato na trgu že močno podražil. Cene sladkorja so bile lani namreč najvišje v zadnjih 12 letih, to pa se ponekod že pozna tudi na cenah sladkarij na trgu.

Za sladkimi grižljaji v ustih topeče se čokolade se skriva več temnih plati. Priljubljenost čokolade pa terja tudi okoljski davek. Svetovna trgovina s čokolado, vredna več kot bilijon evrov na leto, je namreč razlog za obsežno krčenje gozdov v Slonokoščeni obali in Gani, opozarjajo raziskovalci.

V Avstriji so se reševanja podnebne krize lotili tudi s posebno ugodno letno vozovnico za javni promet, ki so jo poimenovali 'Klimaticket'. A rezultati so daleč od tistih, ki so jih pričakovali. Čeprav številke tistih, ki bi avtomobil zamenjali za javni prevoz, niso porasle, so uporabniki vseeno zadovoljni s to okolju in žepu bolj prijazno ponudbo, saj jim olajša potovanje z javnim prevozom.

Že naslednje poletje naj bi samo središče mesta Utrecht krasil pravi pravcati 'navpični gozd'. Stanovanjski kompleks, zgrajen iz dveh blokov, kjer bodo tako stanovanjski kot poslovni prostori, bo v popolnosti preraslo zelenje, kar bo imelo številne pozitivne učinke za prebivalce mesta in ozelenjene soseske. Kar 300 dreves in več kot 10.000 rastlin bo izdihnilo 41 ton kisika na leto, poskrbelo za boljši in hladnejši zrak ter poskrbelo za boljše počutje med prebivalci.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

Irsko mesto Killarney se je odločilo, da je dovolj onesnaževanja okolja s plastičnimi lončki za na pot. Tistim, ki svoj topli napitek raje pijejo na poti, so otežili uporabo skodelic za enkratno uporabo. V mestu so se spopadali s kar 23.000 porabljenimi lončki za enkratno uporabo na teden. Bilo je kot kuga, ležali so bili povsod, opisujejo pobudniki okoljske akcije.

Iztekajoče se leto je zaznamovala peklenska vročina, ki je na mnogo delih sveta vztrajala precej dlje kot običajno. Hudourniške poplave so odplavljale zemljo in življenja, narava je svoj neusmiljeni obraz avgusta pokazala tudi v Sloveniji. Gozdni požari po svetu so neusmiljeno goltali vse pred seboj. Posledice podnebnih sprememb so ujete tudi v objektive fotografov. In prizori so pretresljivi.

V času nedavnih pogajanj ZN o podnebnih spremembah v Dubaju so skoraj vsak dan podelili tudi prav posebne nagrade. Okoljske nevladne organizacije, ki so spremljale pogajanja, so namreč glasovale za države, za katere so ocenile, da so naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečile napredek v pogajanjih v zadnjih dneh pogovorov. Tiste, ki so prejele največ glasov, so postale "fosil dneva". Naziv največjega in najslabšega "fosila" na letošnjih podnebnih pogajanjih pa so že drugo leto zapored podelili ZDA.