leto

Vlada je potrdila akcijski program za alternativna goriva v prometu, ki je podlaga za izvajanje strategije s tega področja. "Cilj je, da se Slovenija do leta 2030 uveljavi kot zelena država na področju razvoja, raziskav, inovacij in industrije tudi na področju prometa."

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

V Evropi je 24. maj vsako leto posvečen naravnim in narodnim parkom – zavarovanim območjem, ki predstavljajo naravni zaklad. V Sloveniji se je tem območjem spomladi pridružilo novo, saj je Občina Središče ob Dravi zavarovala 438 hektarjev veliko poplavno območje reke Drave, so spomnili na ministrstvu za okolje in prostor.

Drugi val protestov mladih za podnebno ukrepanje bo zajel skoraj 1300 mest v 100 državah. Za razliko od prvega podnebnega protestnega vala marca, ko se je v Ljubljani zbralo okoli 9000 protestnikov, se je tokrat pred poslopjem državnega zbora zbralo le nekaj deset mladih.

V Evropski uniji 21. maja obeležujemo dan Nature 2000. Gre za evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki v Sloveniji pokriva dobrih 37 odstotkov površine. S tem se uvrščamo med biotsko najbolj pestre države v Evropi.

Znanstveniki se bojijo, da se bo višina svetovne morske gladine zaradi pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki dvignila precej več, kot so napovedovali. Doslej je namreč 'veljalo', da bo maksimalna višina dviga do leta 2100 do enega metra, zdaj pa so v primeru črnega scenarija napoved podvojili. V Sloveniji se je morska gladina od leta 1961 dvignila za 10 cm.

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation. Ministrstvo je priznalo, da so oddali slabši osnutek tudi zato, da se izognemo finančnim sankcijam.

Potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Ceno našega apetita po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. 20 odstotkov odpadnih voda in 10 odstotkov emisij CO2 je posledica tekstilne industrije. Veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode, že skušajo igrati na  'zeleno' karto, a potrošniki se moramo, če želimo zaščititi okolje in svoje zdravje, predvsen vprašati, koliko oblačil sploh potrebujemo.

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Okolje nas vse glasneje opozarja, da moramo preiti v nizkoogljično družbo in se vrniti k sožitju z naravnimi danostmi – tudi in zlasti na področju energetike, ki predstavlja izjemno pomembno dejavnost tako z vidika uporabnikov in državljanov, kot z vidika gospodarstva. To pomeni, da bi morali trenutno prevladujoča fosilna goriva zamenjati za obnovljive vire energije, ki proizvajajo stoodstotno čisto energijo, ki jo lahko črpamo iz do okolja prijaznih virov, kot so voda, sonce in veter. Evropa nam je pri tem postavila jasne smernice in cilje, vprašanje pa je, kako zavzeto jim sledimo?

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Prebivalci Sejšelov so se odločili, da imajo dovolj tega, da njihovi rajski otoki postajajo smetišče. Zavihali so rokave in organizirali čiščenje plaž. Naporom za čistejše okolje so se pridružili tudi hoteli, lokali in restavracije, ki gostom ne bodo več ponujali slamic. 

Kar se je še pred leti zdelo misija nemogoče, je danes del našega vsakdanjika. Govorimo seveda o samooskrbi s sončno energijo, o kateri že ves mesec razbijamo mite v sodelovanju s pionirji in največjimi strokovnjaki na tem področju. Po tem, ko so samooskrbne mikro sončne elektrarne na ključ postale v vseh pogledih dostopne večini gospodinjstev, je zanimanje za proizvodnjo lastne zelene energije zraslo v nebo. In še narašča. Eden tistih, ki se je zaradi številnih prednosti nedavno odločil za montažo elektrarne na domači strehi, je tudi Bojan Benedik iz Šutne na Gorenjskem.

Prostovoljci so pred dnevom Zemlje znova organizirali čiščenje Ljubljanice in njenih nabrežij. Potapljači so iz korita reke znova potegnili kupe smeti, med drugim kolesa, prometne znake, gostilniške mize in celo skuter.

Cena električne energije na svetovnem trgu se iz leta v leto viša in ker smo v moderni dobi vedno bolj odvisni od elektrike, se vse več ljudi spogleduje z idejo o zamenjavi dobave energije iz fosilnih goriv za tisto iz obnovljivih virov, zlasti sonca. Toda ljudje smo v osnovi do novosti precej zadržani in hitro nasedemo nepreverjenim in pogosto neresničnim informacijam, ki jih širijo nasprotniki sprememb. Da bi vam olajšali odločitev, smo zagrizli v kislo jabolko in se s strokovnjaki lotili raziskovanja ter razbijanja 10 najpogostejših mitov o sončnih elektrarnah. Kaj je torej res in kaj zgolj natolcevanje tistih, ki še vedno prisegajo na fosilna goriva?

Pred enim od ljubljanskih nakupovalnih središč pozornost mimoidočih vzbuja stekleni zabojnik, ki je napolnjen s plastenkami in drugo plastično embalažo. Instalacija je del iniciative, s katero opozarjajo na težavo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in skušajo ljudi ozaveščati, da je treba spremeniti svoje navade.

Mikroplastika je že vsepovsod. Našli so jo v pitni vodi, rekah, najglobljih oceanih, morskih živalih, zemlji, tudi v človeku. Zdaj pa so raziskovalci ugotovili, da so z njo onesnaženi tudi najbolj oddaljeni gorski vršaci Pirenejev. Veter lahko namreč onesnaženje raznaša vsepovsod.

Greenpeaceovi aktivisti in zavezniki gibanja Break Free From Plastic so v večih državah izvedli proteste pred pisarnami mednarodne korporacije Nestlé. Na globalni sedež podjetja Nestlé v Švici, so Greenpeacovi aktivisti dostavili 20 metrov dolgo 'plastično pošast', v Sloveniji pa so po dvotedenski zbiralni akciji predstavniki Greenpeaca vrnili zbrane odpadke Nestléjevih izdelkov na sedež podjetja v Ljubljani.

Ena izmed najbolj ogroženih vrst kitov na svetu doživlja pravi mali 'baby boom'. Raziskovalci so navdušeno delili, da so v zalivu Cape Cod opazili tri biskajske kitovke z mladiči. Gre za ekstremno ogroženo vrsto kitov.

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na izredni seji obravnaval zahteve gibanja Mladih za podnebno pravičnost, ki so jih slednji na državni zbor in vlado naslovili po velikih okoljskih protestih 15. marca. Poslanci so se strinjali, da so potrebni konkretni ukrepi, a so predloge mladih nekoliko omehčali.

Britanska prestolnica uvaja ena najstrožjih pravil glede emisij avtomobilov na svetu, z namenom izboljšanja kakovosti zraka v mestu. Vozniki bodo morali tako za vstop v ožje središče Londona plačati novo dajatev.

V prihodnosti bo življenjska doba otrok zaradi onesnaženosti zraka krajša za kar 20 mesecev, opozarja nedavno poročilo. Najbolj ogroženi so otroci v Indiji in Pakistanu, kjer bodo zaradi umazanega zraka v povprečju živeli 30 mesecev manj.

Medtem ko plastične vrečke in slamice že počasi izginjajo iz uporabe, saj je s temi izdelki onesnažen že skoraj vsak kotiček našega planeta, pa za zdaj tudi okoljevarstveni aktivisti pogosto spregledajo še eno vrsto plastike, ki onesnažuje okolje. To so cigaretni ogorki, ki so eden najštevilčnejših odpadkov na svetu.

Povprečna slovenska družina na leto porabi okoli 4000 kilovatnih ur električne energije, tisti, ki so pri porabi zelo varčni, pa naj bi jo uspeli oklestiti tudi za 900 kilovatnih ur. A taki posamezniki so zelo redki. Večino ob pogledu na položnice za elektriko močno boli glava in glede na to, da naj bi se v prihodnje poraba električne energije po besedah strokovnjakov le še povečevala, bo prej ali slej potrebno razmisliti o izkoriščanju naravnih virov, predvsem sonca. Trenutno je najbolj optimalna tehnologija prav gotovo lastna mikro sončna elektrarna, ki omogoča, da si vsak na strehi svoje hiše lahko zagotovi večino svojih energetskih potreb.

Osrednja tržnica v Ljubljani je dobila vrečkomat, na katerem si lahko kupci brezplačno vzamejo biorazgradljivo vrečko in se tako izognejo nakupu plastičnih vrečk.

Naše telo se je skozi evolucijo navadilo, da je ponoči tema in da je modra svetloba znak za dan. Z ulično razsvetljavo, uporabo zaslonov v nočnem času in z lučmi doma nevede vplivamo na številne procese v našem telesu, saj se nam poruši naravni ritem. Na ta globalni problem že vrsto let opozarja tudi ameriška aktivistka Audrey Fischer. Z argumenti ji je uspelo prepričati oblasti v domačem Chicagu, da so spremenile načrte za javno razsvetljavo. Pravi, da ne bo odnehala, dokler ne bodo povsod po svetu ponoči videli zvezd.

Lahko z eno uro brez luči naredimo nekaj za naš planet? Morda neposredno ne prav veliko, toda z ugašanjem luči prispevamo k večjemu zavedanju vse bolj pereče težave podnebnih sprememb in onesnaževanja. V ospredju dogodka, ko se številni domovi, stavbe in turistične znamenitosti ovijejo v temo, je letos boj proti plastiki.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

Če bi vsi na svetu imeli življenjski stil, kot ga imamo v Sloveniji, bi za zadovoljevanje potreb po virih potrebovali skoraj trikratno površino našega planeta. Naš okoljski odtis je namreč precej visok, a če sprejmemo odločne korake, ga lahko v naslednjem desetletju občutno zmanjšamo, do leta 2050 pa celo nevtraliziramo.

Kar dve tretjini Špancev že občuti podnebne spremembe, ki se kažejo v višjih povprečnih temperaturah, daljših poletjih in pogostejših tropskih nočeh, so opozorile španske oblasti. Podatki namreč kažejo, da imajo v primerjavi z začetkom 80. let zdaj pet tednov daljše poletje, višje pa so tudi temperature.