javno zdravje

Leta 2020, ki ga je delno zaznamovala svetovna pandemija, je nastalo nekaj manj emisij CO2, medtem ko se je količina emisij trdnih delcev PM10 nekoliko povečala, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije. Pred začetkom kurilne sezone se je treba zavedati, da sta kakovost zraka in število PM delcev močno odvisna prav od malih kurilnih naprav. Če bodo ljudje uporabljali goriva, kot je na primer les, bo zrak bolj onesnažen, kot če bi se zanašali na ogrevanja z nizkoogljičnimi gorivi, pravijo na NIJZ.

Ste se v službo ali v trgovino odpeljali s svojim jeklenim konjičkom? Navidez nepomembna odločitev lahko človeštvo pripelje do velikih rezultatov. Kot so izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Slovenci sicer največ kolesarimo v prostem času. Leta 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kažejo podatki statističnega urada.

Letošnje leto je zaznamovala peklenska vročina. A kot vse kaže, kot to poletje opozarjajo tudi mladi podnebni protestniki, je bilo to najverjetneje najhladnejše poletje do konca naših življenj. Zaradi poslabšanja podnebnih sprememb bo 'nevarna vročina' v prihajajočih desetletjih najverjetneje prizadela večino sveta vsaj trikrat pogosteje, kot smo tega navajeni doslej, ugotavlja tudi nova raziskava. In to pod pogojem, da nam uspe doseči zastavljene cilje pariškega podnebnega sporazuma. Sicer bo pogostost ekstremnih temperatur, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja, še toliko večja, svarijo raziskovalci.

Leta 2019 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je v otroških pleničkah zaskrbljujoče število kemikalij. Potem se je, kot kažejo rezultati nove študije, stanje na trgu izboljšalo, a še vedno ostaja bojazen, da bi se strupi v otroških plenicah znova pojavili. Otroci so, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), še posebej občutljivi na kemikalije, zato bi morala Evropska Unija narediti vse, kar je mogoče, da prepove uporabo kemikalij, ki predstavljajo tveganje v higienskih izdelkih.

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Nova raziskava kaže, da globalno segrevanje že občutno krati spanec ljudem po svetu in povzroča težave predvsem prebivalcem revnejših držav, v katerih klimatske naprave niso tako široko dostopne. Podatki kažejo, da zaradi vročine slabše spimo, predvsem ženske in starejši ljudje, ki imajo hujše zdravstvene težave.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

Kemikalije iz sončnih krem se nalagajo v sredozemski morski travi, ugotavlja nova študija. UV filtri iz sončnih krem, ki jih uporabljajo kopalci in jih nato na dnu morja vsrka morska pozejdonovka, bi lahko imeli negativen vpliv na morski ekosistem, opozarjajo znanstveniki. Številne države so že prepovedale škodljive sestavine nekaterih sončnih krem.

Da so rastline zeleno zlato in izboljšujejo kakovost zraka, ki ga dihamo, ni v resnici nič novega. A podatki o tem, kako učinkovite so, so presenetljivo skopi. Nova raziskava, pri kateri je sodelovala tudi vodilna svetovna organizacija Kraljevo hortikulturno združenje (Royal Horticultural Society), kaže, da lahko že pet manjših lončnic v povprečno veliki pisarni zniža ravni NO2 oziroma dušikovega dioksida, onesnaževala, ki ga povezujejo z respiratornimi boleznimi, za kar 20 odstotkov. Še en razlog več, da dobro poskrbite za rastline v svojih prostorih. Spatifil, različne vrste zmajevk, sobna praprot, taščin jezik, slonova noga … Vse te lončnice so znane po dobrih sposobnostih čiščenja zraka. Odločite se za katero izmed teh naravnih čistilk in v svojemu domu ali pisarni izboljšajte kakovost zraka.

Kot kaže nova raziskava, je imela ustavitev življenja med pandemijo tudi nekaj pozitivnih učinkov. Boljši zrak zaradi izrazito nižjih izpustov med zaprtji družbenega življenja, ki so se vrstila v letu 2020 in 2021, je imel namreč za posledico tudi čistejši zrak. Študija kaže, da je posledica tega nekaj sto preprečenih prezgodnjih smrti v evropskih velemestih.

Za doseganje različnih učinkov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden. Dosedanje meritve, ki so jih opravljali v slovenskih laboratorijih, kažejo, da niti iskrice, ki jih pogosto uporabljajo otroci, še zdaleč niso nedolžna zabava. Prisotnost delcev v zraku, ki je po ognjemetu občutno višja, ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov in jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu, svarijo v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici.

Občutna podražitev energentov bo prizadela marsikatero gospodinjstvo v Sloveniji in številni zaradi višjih cen doživljajo stisko. A prava cena energenta ni le tista na položnici. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak vsako leto odgovoren za približno sedem milijonov smrti po vsem svetu in približno 307.000 prezgodnjih smrti zaradi delcev PM 2,5. Je tudi ključni dejavnik tveganja za nastanek raka. Najcenejši energent pa kljub podražitvi še vedno ostaja les, izgorevanje neposušenega lesa v neučinkovitih kurilnih napravah pa povzroči veliko emisijo delcev v zrak. Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila, plastike pa je silno škodljivo. Kot pravijo na Arsu, je najbolj optimalna izbira dobro toplotno izolirana stavba ogrevana s toplotno črpalko, električna energija za njeno delovanje pa je pridobljena iz obnovljivih virov energije.

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Strožje smernice sporočajo, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v trenutni zakonodaji. Da onesnaženost zraka v večini evropskih držav ostaja pereča težava, pa je s svežimi podatki v teh dneh opozorila Evropska agencija za okolje.

Višja izpostavljenost onesnaženemu zraku je lahko povezana s poslabšanjem duševnih bolezni, kaže ena izmed zadnjih in redkih raziskav na tem področju. V raziskavi so zajeli 13.000 prebivalcev Londona. Odkrili so, da že relativno nizko povečanje v izpostavljenosti dušikovemu dioksidu (NO2), lahko vodi do 32 odstotnega povečanja tveganja, da bo oseba potrebovala terapijo in kar 18 odstotno povečanje tveganja za sprejem v bolnišnico zaradi duševnih težav. Raziskovalci so dejali, da lahko ugotovitve verjetno prenesemo tudi na številna mesta v razvitih državah, znižanje onesnaženosti zraka pa bi lahko blagodejno vplivalo na zdravje milijonov ljudi.

Skupina podnebnih aktivistov v Berlinu že od konca avgusta gladovno stavka, s čimer želijo oblasti spodbuditi k bolj odločnemu podnebnemu ukrepanju. Od šestih aktivistov, ki stavkajo pred poslopjem nemškega parlamenta, sta sicer dva že pristala v bolnišnici. Naj zaključijo svoj gladovni protest, je protestnike pozval tudi Greenpeace.

Med dopustom številni odpotujejo na območja, kjer je treba pitno vodo kupovati v plastenkah. Po končanem oddihu se marsikdo, ki živi v državi, kjer iz pip pritiče pitna voda, zamisli, koliko plastične embalaže je uporabil le za zadovoljitev osnovne življenjske potrebe. Raziskave znanstvenikov kažejo, da ima voda v plastenkah neprimerljivo večji vpliv na okolje kot voda iz pipe. Zato je pomembno, da se vodi v plastenkah na območjih, kjer iz pipe teče kakovostna pitna voda, izogibamo.

V Sloveniji je še 1.578 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi. Trda voda, ki jo imamo v Sloveniji, na takšnih ceveh naredi oblogo in preprečuje izločanje azbestnih vlaken v vodo. Dokler so cevi nepoškodovane in če so obložene z vodnim kamnom, ni nevarnosti, če so azbestne cevi stare in se njihova življenjska doba izteka, pa se pojavljajo poškodbe, ki lahko predstavljajo tveganje. Dokazov, da bi azbestna vlakna, zaužita s pitno vodo, povzročala škodljive učinke na zdravje, ni, saj je to še vedno predmet raziskav. A na NIJZ dodajajo, da zagovarjajo načelo previdnosti, saj so azbestna vlakna toksična in dokazano rakotvorna. Na vodovodih z azbestnimi cevmi je treba po določenem terminskem planu in prioritetah te cevi čim prej nadomestiti z novimi iz ustreznih materialov.

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?

Nova raziskava razkriva, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v študiji preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti.

Nova raziskava EEA prinaša zaskrbljujoče podatke o kakovosti zraka v evropskih mestih. Ugotovili so, da je bila kljub koronskim zaprtjem le v 127 mestih od 323 sprejemljiva obremenitev s PM delci 2,5. glede na merila WHO. Ljubljana se je uvrstila na 260 mesto na lestvici, Maribor pa na 212. Najmanj onesnažen zrak s PM delci je v mestu Umeå na Švedskem in Tampere na Finskem.  Najbolj onesnažen pa je po pričakovanjih v mestih vzhodne Evrope, kjer je glavni energent še vedno premog. Najbolj onesnažena mesta na lestvici so Nowy Sącz na Poljskem, Cremona v Italiji in Slavonski Brod na Hrvaškem.

Ljudje smo relativno nemočni glede tega, kakšen zrak bomo dihali, zato je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika ključno, da poskrbimo za sistemske ukrepe, opozarja društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavili so rezultate meritev izpustov NO2, ki jih lahko večinoma pripišemo prometu v prestolnici. Kot najbolj kritične z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se v prestolnici 'izkazali' podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most ter križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu.

Onesnažen zrak ima vpliv na vsako celico in vse organe našega telesa in ga lahko povežemo z različnimi obolenji: od demence, srčnih in pljučnih bolezni, neplodnosti do zmanjšanja inteligence. 

Trenutna količina mikroplastike v pitni vodi predstavlja minimalno tveganje za zdravje ljudi, vendar pa so potrebne dodatne raziskave, da smo lahko mirni, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija. 

Naše telo se je skozi evolucijo navadilo, da je ponoči tema in da je modra svetloba znak za dan. Z ulično razsvetljavo, uporabo zaslonov v nočnem času in z lučmi doma nevede vplivamo na številne procese v našem telesu, saj se nam poruši naravni ritem. Na ta globalni problem že vrsto let opozarja tudi ameriška aktivistka Audrey Fischer. Z argumenti ji je uspelo prepričati oblasti v domačem Chicagu, da so spremenile načrte za javno razsvetljavo. Pravi, da ne bo odnehala, dokler ne bodo povsod po svetu ponoči videli zvezd.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.

V večini Slovenije je nekaj povsem samoumevnega, da lahko odpremo pipo, si natočimo kozarec in vodo spijemo. Smo ena redkih držav, kjer lahko to počnemo brez skrbi. Če načrtujete kakšno potovanje, pa je dobro, da pred odhodom preverite, ali je voda iz pipe na vaši destinaciji varna za uživanje.

Tudi v Sloveniji so posamezniki, ki še vedno čakajo na urejeno kanalizacijo. So tudi posamezniki, ki ne morejo plačati računa za vodo. Tudi na te težave je treba misliti ob svetovnem dnevu voda, pozivajo v slovenskem društvu za zaščito voda, ki so spomnili tudi na letošnje geslo ob dnevu voda – 'nikogar ne pustimo ob strani'.

Bi večkrat sedli na kolo, če bi v zameno za to, poleg vseh koristi kolesarjenja za telo in okolje, dobili še davčno olajšavo, brezplačno kolo ali vstopnice za kino? Ker je promet eden od najhujših onesnaževalcev okolja in zraka, se številna mesta poleg vse strožje zakonodaje za industrijo obračajo tudi k spodbujanju ljudi k bolj trajnostnim in zelenim načinom potovanja.

Civilna iniciativa, ki nasprotuje načrtom za gradnjo vetrne elektrarne na območju Ojstrice v Občini Dravograd, je na več naslovov posredovala pomisleke in vprašanja glede naložbe, zbrala je več kot 200 podpisov podpore za sodelovanje v postopkih in opozorila na načrte nedaleč stran, v Avstriji, kjer naj bi prav tako načrtovali vetrnice.

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.