jair bolsonaro

Brazilski poslanci so sprejeli predlog zakona za asfaltiranje avtoceste, ki bi potekala skozi osrčje amazonskega deževnega gozda. Zakon mora sicer potrditi še senat. Znanstveniki pa opozarjajo, da bo avtocesta ogrozila že tako ranljivo prihodnost največjega tropskega deževnega gozda na svetu.

Novi satelitski podatki kažejo, da je po tem, ko je stopnja deforestacije v Amazoniji naraščala z rekordno hitrostjo, menjava oblasti prinesla spremembo. Stopnja deforestacije je v prvih šestih mesecih vladavine Luiza Inacia Lule da Silva padla za 33,6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil na oblasti še Jair Bolsonaro.

Delavci, ki so popolnoma razčlovečeni, spijo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Pijejo iz embalaže, v kateri se je pred tem nahajal koktejl pesticidov. Na dan v povprečju posekajo, prav boste prebrali, 20 ton sladkornega trsa. To so prizori iz brazilskih plantaž. In sad njihovega suženjskega dela se pogosto znajde na naših krožnikih, četudi se tega le redkokdaj zavedamo. Uničevanje okolja, v amazonskem pragozdu vsakih sedem sekund pade drevo, in suženjsko delo sta namreč skriti sestavini naših krožnikov.

V Braziliji, kjer so zabeležili rekordno raven deforestacije, okoljevarstveniki opozarjajo, da bo sredi amazonskega deževnega gozda zdaj zrasla asfaltirana avtocesta. Odobrili so namreč načrt za asfaltiranje prometnice skozi središče amazonskega deževnega gozda. Nova prometna pot bi nezakonitim sekačem omogočila lažji dostop do nedotaknjenih območij, se bojijo strokovnjaki in okoljevarstveniki. To še povečuje strah pred krčenjem gozdov in nezakonito sečnjo v času, ko moramo narediti vse, da ohranimo svetovne gozdove. Amazonski pragozd je namreč ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. A krčenje gozdov v brazilskem amazonskem pragozdu je v prvi polovici leta 2022 doseglo rekordno raven, kažejo podatki vesoljske raziskovalne agencije Inpe.

Izsekavanje amazonskega pragozda je aprila doseglo rekordno raven. Ta mesec je bila namreč izsekana skoraj dvakrat večja površina gozdov kot aprila lani. Okoljske aktiviste skrbi, da se stopnja deforestacije v pljučih sveta stopnjuje z nezaslišano hitrostjo. To je namreč že tretji neslavni mesečni rekord letos, in to kljub zavezam svetovnih voditeljev na lanskem COP26, da bo svet ustavil deforestacijo.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

V Amazonskem deževnem gozdu v Braziliji so letos zabeležili rekordno število gozdnih požarov. V prvih osmih mesecih so našteli že več kot 72.800 požarov, medtem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu manj kot 40.000. Okoljevarstveniki opozarjajo, da so požari pogosto podtaknjeni, kmetje pa na takšen nezakonit način skušajo priti do novih zemljišč.