inštitut

Če na Twitterju v iskalnik vpišete angleško besedo podnebje, vam algoritem ne bo najprej ponudil besede 'podnebna kriza' ali 'podnebne spremembe', ampak podnebna prevara. Če kliknete na prvo ponujeno možnost, pa se vam odpre najprej predlogov objav, ki zanikajo resnost in celo obstoj podnebnih sprememb.

"Snežna sezona in talilna doba 2022 nista bili naklonjeni ledeniškima krpama pod Triglavom in Skuto, kjer še vztrajata ostanka nekdanjih pravih ledenikov. Še naprej se manjšata, tanjšata ter krčita, zato lahko jima grozi izginotje, z njim pa tudi dragocena voda, ki napaja bližnje planinske koče in dolinske izvire," opozarja Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika. To so prvi rezultati meritev na obeh slovenskih ledenikih pod Triglavom in Skuto.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Zakaj je črna človeška ribica oziroma črni močeril tako pomembna za našo državo in kraški svet? Kot odgovarja Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave, v prvi vrsti zato, ker gre trenutno za edino podvrsto človeške ribice – najbolj slavne in znane slovenske živali, endemita, ki živi na vsega nekaj kvadratnih kilometrih plitvega belokranjskega ravnika, in ker je hkrati od svojega belega sorodnika tako zelo drugačen: ima ohranjen pigment, oči, drugačno morfologijo ... s čimer fantastično dopolnjuje že tako zanimivo zgodbo v svetovnem merilu izstopajoče slovenske jamske biodioverzitete.

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev. A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.

Več kot 1500 otrok in mladih iz 99 slovenskih šol se je letošnje leto prelevilo v pirate plastike. V projektu, v katerem je sodelovali 67 osnovnih pa tudi 32 srednjih šol, so iskali odgovore na vprašanje, kako onesnažene so slovenske reke. Projekt sicer ne pozna meja, tako se je razširil še na Hrvaško, Srbijo in BiH. Skupna prizadevanja pa so prišla zaskrbljujoče ugotovitve: na Balkanu je kljub omejitvi plastičnih vrečk, še vedno izrazito veliko število teh, mikroplastiko pa so zabeležili vse do Beograda.

Z več dela na daljavo se izpusti ogljikovega dioksida kratkoročno zmanjšajo, saj se ljudje redkeje vozijo na delo, na dolgi rok pa bi se lahko izpusti povečali, saj se ljudje selijo iz mestnih središč in je njihova vožnja na delo daljša, hkrati so manj stimulirani, da kupijo varčnejša vozila, ugotavlja münchenski inštitut Ifo.

Analiza ledu Triglavskega ledenika, katerega košček bo odslej domoval tudi v olimpijski vasi v Pekingu, bo ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji. Njihove posledice se bodo vsekakor odrazile tudi v občutljivem gorskem svetu, na katerega smo Slovenci tako navezani in ponosni. Prisotnost ledenikov – oba slovenska izginjata – je ključna za obstoj gorskih ekosistemov, hkrati pa ti predstavljajo enega pomembnejših virov pitne vode za svojo širšo regijo.

Prehranska varnost se prične z zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Eko civilni iniciativi Slovenije. Potem ko so skoraj dve leti državo opozarjali, kako pomembno je ohraniti semenarski center (SPC PTUJ), kjer ohranjajo avtohtona semena, a je ta prešel v roke tujega lastnika, je država storila prvi korak za njegov odkup. Kupnina za prenos premoženjske celote SPC Ptuj je državo stala 547.000 evrov. Upanje, da bomo ohranili še peščico ohranjenih slovenskih avtohtonih semen, tako še vedno ostaja. A kot svarijo v Ekoci, kjer potezo kmetijskega ministrstva sicer pozdravljajo, se jim, dokler v državi ne bo celovitega pristopa vse od semena pa do krožnika, slabo piše.

V Evropi je leta 2019 zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo 307.000 ljudi. 178.000 bi jih lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice Svetovne zdravstvene organizacije za čistejši zrak, kažejo analize Evropske agencije za okolje. A pot do izpolnjevanja te smernice je še dolga. Po podatkih Arsa so te smernice za kakovost zraka po večini strožje od evropske zakonodaje in pri nas jih že zdaj za marsikatero onesnaževalo ne dosegamo.

Če ob omembi Črne gore pomislite na masovni turizem na plažah Sutomora ali pestro nočno življenje v Budvi, vam lahko romantični Bokokotarski zaliv s svojim goratim zaledjem povsem spremeni predstavo o tej deželi. Nacionalna turistična organizacija si prizadeva turiste privabiti na manj znane lokacije s poudarkom na podeželskih gospodinjstvih, ob tem pa spodbujati trajnostno mobilnost in zeleni turizem. Ste vedeli, da je največji evropski vinograd v Črni gori? Ali pa, da je tam redek primerek mozaika grškega boga spanja? In le s čim si je kralj Nikola prislužil vzdevek "tast Evrope"?

Med dopustom številni odpotujejo na območja, kjer je treba pitno vodo kupovati v plastenkah. Po končanem oddihu se marsikdo, ki živi v državi, kjer iz pip pritiče pitna voda, zamisli, koliko plastične embalaže je uporabil le za zadovoljitev osnovne življenjske potrebe. Raziskave znanstvenikov kažejo, da ima voda v plastenkah neprimerljivo večji vpliv na okolje kot voda iz pipe. Zato je pomembno, da se vodi v plastenkah na območjih, kjer iz pipe teče kakovostna pitna voda, izogibamo.

V Sloveniji je še 1.578 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi. Trda voda, ki jo imamo v Sloveniji, na takšnih ceveh naredi oblogo in preprečuje izločanje azbestnih vlaken v vodo. Dokler so cevi nepoškodovane in če so obložene z vodnim kamnom, ni nevarnosti, če so azbestne cevi stare in se njihova življenjska doba izteka, pa se pojavljajo poškodbe, ki lahko predstavljajo tveganje. Dokazov, da bi azbestna vlakna, zaužita s pitno vodo, povzročala škodljive učinke na zdravje, ni, saj je to še vedno predmet raziskav. A na NIJZ dodajajo, da zagovarjajo načelo previdnosti, saj so azbestna vlakna toksična in dokazano rakotvorna. Na vodovodih z azbestnimi cevmi je treba po določenem terminskem planu in prioritetah te cevi čim prej nadomestiti z novimi iz ustreznih materialov.

Ljudje smo relativno nemočni glede tega, kakšen zrak bomo dihali, zato je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika ključno, da poskrbimo za sistemske ukrepe, opozarja društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavili so rezultate meritev izpustov NO2, ki jih lahko večinoma pripišemo prometu v prestolnici. Kot najbolj kritične z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se v prestolnici 'izkazali' podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most ter križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu.

Plastika onesnažuje. To vemo. Vemo tudi, da si sveta brez nje ne moremo več predstavljati. Toda: ali tudi vemo, da je v okolje spuščamo še več, kot se zavedamo? Na primer takrat, ko si umivamo zobe ali obraz, pa ko peremo perilo ...