glasgow

Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 bilo ustvarjenih 123, leta 2024 pa 149 zettabajt podatkov – to je skoraj milijarda in pol terabajtov. Do konca leta 2025 naj bi dosegli 182 zettabajtov. Za izpis 1 zettabajt podatkov pa bi potrebovali 20 bilijonov dreves – to je šestkrat več, kot jih je na Zemlji. Tako problematiko digitalnih podatkov ponazarjajo Ekologi brez meja, ki jim je uspelo združiti Slovenijo v digitalni čistilni akciji. Slovenija je v njej očistila 23 terabajtov digitalnih odpadkov, so izračunali.

Razcvet uporabe električnih avtomobilov dokazano vpliva na znižanje emisij ogljikovega dioksida, kažejo izsledki študije, ki so jo na širšem območju San Francisca izvedli na kalifornijski univerzi Berkeley. Po besedah avtorjev so tako z meritvami dokazali, da ima elektrifikacija merljiv učinek.

Medtem ko se podnebna konferenca COP26 še ni končala, je že znano prizorišče naslednje. Novembra 2022 bo v Egiptu, so na četrtkovem plenarnem zasedanju odločili delegati na konferenci v Glasgowu. Za gostitelja podnebne konference leta 2023 pa se potegujejo Združeni arabski emirati.

S svetovno uveljavljeno klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o izplenu prvega tedna podnebne konference v Glasgowu. Kot ocenjuje, je bila retorika svetovnih voditeljev, čeprav gre verjetno deloma tudi za 'kamera efekt', neverjetno spodbudna. A retorika nas seveda ne sme zavesti, eno so obljube, drugo pa dejanja. Kot poudarja, gre za pomemben trenutek, ki ga ne smemo zamuditi. V nasprotju s preteklostjo so tokrat zaradi reševanja covidne krize sproščene milijarde, ki naj hkrati postanejo naložbe za podnebno boljšo prihodnost, poziva. Izpostavlja, kako pomemben je dogovor o skladu za revnejše države, na katerega nikakor ne smemo gledati kot na pomoč ljudem v Afriki, ampak kot na investicijo vase. V našem interesu je, da Afrika dobi zeleno energijo – če se bo namreč ta začela ogrevati na fosilna goriva, bomo pogubljeni, svari.

Okoli 400 zasebnih letal naj bi v času podnebne konference v Glasgow pripeljalo politike, poslovneže in druge udeležence. Številni politiki, vključno z britanskim premierjem Johnsonom in predsednico Evropske komisije von der Leynovo, so zaradi svojega načina potovanja na konferenco, na kateri "rešujejo" svet pred nadaljnjim onesnaževanjem in segrevanjem ozračja, tarča ostrih kritik. Medtem ko "elita" svojih zavez o zmanjšanju emisij očitno (še) ne jemlje dovolj resno, pa so se po drugi strani številni aktivisti na Škotsko odpravili z vlaki, ladjami, kolesi in celo peš. S tem pa so poslali jasno sporočilo: samo naša dejanja štejejo.

Globalni izpusti ogljikovega dioksida, ki jih povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv, se bodo letos vrnili na raven pred pandemijo covida-19, ocenjuje letno poročilo mednarodnega konzorcija Global Carbon Project. Delež Kitajske naj bi se pri tem povečal na skoraj tretjino.

Kakšna je povezava med govedorejo in segrevanjem našega planeta? Toplogredni plini, predvsem metan. To je izjemno močan toplogredni plin, ki precej vpliva na podnebne spremembe. Svetovni voditelji so se v Glasgowu zato zavzeli tudi za zmanjšanje izpustov metana. Prav na Škotskem pa so odkrili način, kako bi to lahko dosegli, ne da bi se povsem odpovedali govedoreji: s pomočjo genetike krav.

Srečanje svetovnih voditeljev na podnebni konferenci v Glasgowu spremljajo tudi številni protesti. Enemu se je pridružila mlada švedska aktivistka Greta Thunberg, ki je zbrano množico mladih protestnikov tudi nagovorila. Izrazila je skrbi, da niti ta podnebna konferenca ne bo prinesla vidnih rezultatov in napredka. Zato je pozvala: "Nič več bla, bla, bla. Nič več izkoriščanja ljudi in narave in planeta."

Na otočju se razprostirajo dolge bele plaže, ki so raj za turiste. A kako dolgo bomo še lahko občudovali to podobo? Maldive namreč ogrožajo podnebne spremembe. V Glasgowu te dni poteka podnebna konferenca, na kateri bodo svetovni voditelji določili, kakšna prihodnost čaka naš planet. Kot je na odprtju izpostavil sir David Attenborough, tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, te najbolj občutijo. In dokaz za to so Maldivi, ki se potapljajo.

V Glasgowu se začenja podnebna konferenca COP26, ki se je bo udeležila tudi več kot 50-članska delegacija iz Slovenije s premierjem Janšo na čelu. Vsi sicer na konferenci ne bodo prisotni vseh 13 dni, kolikor bo potekala. Stroški slovenske prisotnosti na tako pomembnem dogodku pa so ocenjeni na okoli 1,2 milijona evrov. In kdo bo v Glasgowu zagovarjal slovenske ambicije?

Koncentracija toplogrednih plinov je lani v ozračju dosegla nove rekordne ravni, je te dni sporočila Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov. To je pomemben alarm pred težko pričakovano podnebno konferenco COP26, ko novi podatki ZN kažejo, da države niso niti blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma. Kakšni so ključni cilji podnebne konference in kako visoka so pričakovanja pred njo?