evropska

Raziskave kažejo, da v velikih mestih v prvem letu po saditvi propade kar 30 odstotkov novo posajenih mestnih dreves, približno 30 odstotkov pa jih propade v naslednjih desetih letih. Odrasla, starejša drevesa, so mnogo močnejši naravni sistem in imajo bistveno več dobrodejnih učinkov na okolje in človeka kot mlada. Zato in zaradi res slabih možnosti, da bi novo posajena drevesa sploh kadar koli dosegla res visoko starost in zagotavljala enako velike ekosistemske koristi, si predvsem krajinski arhitekti in arboristi tako zelo prizadevajo stara drevesa v mestih za vsako ceno ohranjati.

Poročilo organizacije The plastic soup foundation je razkrilo, da je v večini naših šamponov, gelov za tuširanje in v ostali kozmetiki za osebno nego prisotna sestavina, ki ni zapisana na etiketi – mikroplastika. Na to so raziskovalci sicer vseskozi opozarjali, a poročilo razkriva, v kolikšni meri je mikroplastika prisotna v naših lepotnih ritualih. Preučili so 7704 kozmetične izdelke z evropskih polic in odkrili, da skoraj devet od desetih izdelkov vsebuje mikroplastiko.

Spomladi, ko zacveti 40.000 pomarančnih dreves, v Sevilji zadiši po sladkem. Toda 5,7 milijona kilogramov sadežev, ki zrastejo na drevesih v mestu, pomeni tudi veliko količino odpadkov, ki pa jih zdaj v mestu uporabljajo na vedno bolj inovativne načine.

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Okoljski ministri EU, med njimi slovenski Uroš Brežan, so na svetu EU za okolje med drugim podprli načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje od leta 2035. Dogovorili so se tudi o splošnih pristopih za vse druge zakonodajne akte v okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki jih obravnava svet.

Evropska komisija pripravlja novo uredbo, veljati naj bi začela jeseni, ki razburja evropsko pa tudi slovensko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu omogoča domača jajca, ta pa bi nosil tudi stroške takšne registracije, se bojijo v Ekoci. Slovenskih kokoši in jajc ne damo, so složni številni, ki so podpisali evropsko peticijo, s katero želijo sporočiti, da je takšna uredba nesprejemljiva. Za svobodne kokoši in za svobodno pridelavo hrane gre, so jasni v Ekoci, kjer temu predlogu glasno nasprotujejo. Na kmetijskem ministrstvu sicer zagotavljajo, da je predvideno odstopanje od obveznosti registracije za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. Država bo določila še maksimalno število živali, ki se lahko gojijo na takšnem obratu, pojasnjujejo.

Evropska komisija je predstavila predloge za obnovitev prizadetih ekosistemov in evropske narave, vse od kmetijskih površin do morij, gozdov in urbanih območij. Predstavila pa je tudi predlog zakonodaje za zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030.

Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo.

Ministrstvo za okolje in prostor je ob dnevu morskih vsebin, ki poteka 19. in 20. maja, in evropskem dnevu pomorstva, ki je 20. maja, opozorilo na ugotovitve iz načrta upravljanja z morskim okoljem 2022-2027, da je na slovenski obali in v morju v povprečju 81 odstotkov vseh zbranih odpadkov iz plastičnih materialov.

Prebivalci EU, ki želijo sodelovati pri zavezi EU, da bi do leta 2030 posadili tri milijarde dodatnih dreves, se lahko od danes pridružijo spletni aplikaciji MapMyTree. Vsak, ki posadi drevo, ga lahko na aplikaciji registrira in s tem prispeva k doseganju cilja.

Evropska komisija je v okviru misije Podnebno nevtralna in pametna mesta izbrala 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, med katerimi so tudi tri slovenska: Ljubljana, Kranj in Velenje. Izbrana mesta bodo v prihodnjih letih prejela vso podporo in evropska sredstva, da bodo do leta 2030 postala podnebno nevtralna. S tem pa bodo tudi drugim evropskim mestom zgled za doseganje ogljične nevtralnosti.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, nevidna sestavina izdelkov, ki pristanejo v naših nakupovalnih košaricah. A ne gre le za prehranske izdelke, ampak tudi za druge predmete, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Celulozno-papirna industrija je denimo eden največjih industrijskih sektorjev na svetu in ima velik vpliv na svetovne gozdove.

EU je razkrila načrt za največjo prepoved nevarnih kemikalij doslej. Omejili bi lahko uporabo do 12.000 snovi, so razkrili danes. Kmalu bi lahko v Evropi s posebno shemo tako prepovedali oziroma omejili na tisoče potencialno škodljivih kemikalij, ki se nahajajo v otroških igračah, plenicah, kozmetiki, barvah, lakih, embalaži ... Medtem ko številni strokovnjaki ambicioznost EU podpirajo in pozdravljajo, v kozmetični industriji svarijo, da bi takšna omejitev pomenila zmanjšanje raznolikosti izdelkov za potrošnike.

Evropski parlament je s 509 glasovi za, tremi proti in 13 vzdržanimi sprejel zahteve glede zakonodajnega predloga o pravici do popravila, ki ga bo v nadaljevanju letošnjega leta predstavila Evropska komisija. Zavzeli so se za ustrezno zasnovo dolgotrajnih izdelkov, označevanje za boljše obveščanje potrošnikov in razširitev pravic jamstva.

Ob začetku svetovne pandemije, ko se je letalski promet praktično ustavil, se je na nebu okrepil poseben fenomen. Nebo so začela pogosteje preletavati prazna oziroma skoraj prazna letala. Kot so izračunali pri Greenpeacu, so t. i. leti duhov nad evropskim nebom ustvarili povsem nepotrebnih 2,1 milijona ton CO2, da bi letalski prevozniki zavarovali svoje slote na zanje pomembnejših letališčih. "Napol prazna letala, ki vzletajo in pristajajo zgolj zato, da letalske družbe obdržijo svoja mesta na strateško pomembnih letališčih, so najočitnejši pokazatelj dekadence in ležernosti, s katero se lotevamo podnebne krize," ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

V GZS po sredinem sprejemu zakona o varstvu okolja opozarjajo, da je za delovanje sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti ključen kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir ter učinkovito izvajanje pravil in nadzor s sankcijami. Tako GZS kot zbornica komunalnega gospodarstva izpostavljata kratek rok za implementacijo rešitev.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero gozda, opozarjajo predstavniki civilnih družb od Švedske do Romunije, ki opozarjajo na alarmantno hitro izgubo svetovnih gozdov. O tem, kako lahko tudi naši nakupi vplivajo na svetovne gozdove, smo se pogovarjali s predstavnico društva za sonaraven razvoj Focus Nino Tome. Srž problema sicer ne leži v netrajnostni potrošnji, ampak v proizvodnji, opozarja Tometova in poudarja, da prenašanje odgovornosti za uničevanje gozdov zgolj na potrošnike zato ni pošteno.

Evropska mesta niso na dobri poti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka zaradi prometa, svari novo poročilo kampanje Clean Cities. To ogroža uresničevanje politik EU za blaženje podnebnih sprememb, zaradi onesnaženega mestnega zraka pa bo število obolelih in umrlih še naprej (pre)veliko, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Ljubljana se je med 36 mesti iz 16 evropskih držav znašla na 28. mestu. Največja težava v prestolnici je tako še vedno onesnaženost zraka.

Evropska komisija je ta mesec podaljšala seznam dovoljenih žuželk za prehrano ljudi. Hišni muren oziroma acheta domesticus je tako tretja žuželka, ki jo je Evropska komisija odobrila za prodajo na trgu EU. Hišni muren bo lahko na evropskih krožnikih zdaj postrežen zmrznjen, posušen ali v prahu. Izdelki, ki bodo vsebovali to novo živilo, bodo ustrezno označeni, zagotavlja Evropska komisija.

"Kupljene izdelke bi morali biti sposobni popraviti sami," je v tvitu zapisal ameriški predsednik Joe Biden, ki je tako javno podprl pravico do popravila. Kot je dodal, to pomeni, da zdaj podjetja, kot sta Apple in Microsoft, spreminjajo svojo politiko, da bodo lahko ljudje v prihodnosti njihove naprave popravili sami. Številni so Bidnov tvit in njegovo podporo pravici do popravil označili za spodbudno. A kako realne so njegove napovedi, da bi podjetja, ki so celo priznala, da načrtno upočasnjujejo operacijski sistem starejših naprav in tako prisilila uporabnike k nakupu novih, spremenila svojo politiko v bolj okolju prijazne prakse?

Od 1. januarja 2025 bo moralo imeti gorivo ladij, ki bodo plule v Sredozemskem morju, in s tem tudi v Jadranu, manj kot 0,1 odstotka žvepla. Globalno dovoljena meja je 0,5 odstotka. Razglasitev Sredozemskega morja za območje nadzora nad izpusti žveplovih oksidov z ladij bo imela velik vpliv na onesnaženje zraka, s tem pa tudi na zdravstveno in socialno-ekonomsko stanje obalnih regij.

Zagotovo ste se že kdaj soočili z dilemo, ali popraviti tisto vam ljubo, a že malce dotrajano torbico. Ali pa če še enkrat popraviti pralni stroj, saj ta ni več v garanciji, popravilo pa ni ravno poceni. Obrtniki, izurjeni za popravila, s cenami težko konkurirajo nizko cenovnim izdelkom na trgu, zato se včasih potrošniku na prvi pogled zdi, da se mu preprosto bolj splača izbrati nov izdelek, kot za popravilo plačati skoraj toliko kot nakup. Bi lahko trend obrnili v drugo smer, če bi, kot so to že leta 2017 storili na Švedskem, oklestili davčno stopnjo za popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov? Okoljske organizacije predlagajo nižjo davčno stopnjo v sektorju ponovne rabe in popravil v Sloveniji.

V Evropi je leta 2019 zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo 307.000 ljudi. 178.000 bi jih lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice Svetovne zdravstvene organizacije za čistejši zrak, kažejo analize Evropske agencije za okolje. A pot do izpolnjevanja te smernice je še dolga. Po podatkih Arsa so te smernice za kakovost zraka po večini strožje od evropske zakonodaje in pri nas jih že zdaj za marsikatero onesnaževalo ne dosegamo.

Slabost električnih vozil je, da traja polnjenje baterije nekoliko dlje kot "tankanje" goriva pri vozilih na pogonska goriva. A to pomeni zgolj, da bomo morali nekoliko spremeniti svoje navade in polnjenje vozila načrtovati vnaprej, tako da bomo v tem času skočili še po kakšnih opravkih. Prav s tem v mislih in po meri uporabnikov električnih vozil je Petrol v Novem mestu odprl prvo središče večstandardne polnilne infrastrukture za električna vozila ob nakupovalnem središču Supernova Qlandia. V tem najsodobnejšem polnilnem centru za električne avtomobile je prostora za osem vozil, ki jih je možno polniti na dveh ultrahitrih in treh običajnih polnilnicah.

Po izbiranju med 32 predlogi sta naziv drevo leta 2021 v prestolnici in posebna medalja letos pripadla kavkaškemu krilatemu oreškarju, ki se bohoti na križišču Linhartove, Knobleharjeve in Fabianijeve ulice. Poimenovali so ga kar "obglavljeni bežigrajski borec", saj je kljub nepravilnemu vzdrževanju v preteklosti uspešno prerasel poškodbe, ki so nastale zaradi nepravilne nege.

Poslanci Državnega zbora so s 53 glasovi za in nobenim proti sprejeli vladno novelo zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Ta med drugim prinaša manjše spremembe, ki bodo omogočile pravilen prenos evropske direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov v slovenski pravni red.

Pljuča sveta v Braziliji so se letos rekordno skrčila. Tam so namreč izsekali 13.000 kvadratnih kilometrov amazonskega gozda, le v zadnjih mesecih se je ta skrčil za velikost polovice metropole Rio de Janeiro, tudi drugod po svetu se gozdovi bliskovito krčijo. Bodo z evropskih polic končno izginili proizvodi, povezani s krčenjem gozdov po svetu? Evropska komisija je te dni objavila dolgo pričakovan predlog na področju uvoza blaga povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov. Kot ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus, gre za pomemben korak za zaščito gozdov, ki pa ne odpravlja temeljnih vzrokov za deforestacijo.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Strokovnjaki svarijo, da hitra stopnja taljenja ledenikov v poletnem času močno presega njihovo okrevanje v zimskih mesecih. Primer je islandski ledenik Vatnajökull, ki se zaradi podnebnih sprememb tali hitreje, kot se lahko obnavlja, opozarjajo raziskovalci, ki so analizirali posnetke, kajti ujeli so osupljivo hitrost taljenja ledu tretjega največjega ledenika na Islandiji.

Okoli 400 zasebnih letal naj bi v času podnebne konference v Glasgow pripeljalo politike, poslovneže in druge udeležence. Številni politiki, vključno z britanskim premierjem Johnsonom in predsednico Evropske komisije von der Leynovo, so zaradi svojega načina potovanja na konferenco, na kateri "rešujejo" svet pred nadaljnjim onesnaževanjem in segrevanjem ozračja, tarča ostrih kritik. Medtem ko "elita" svojih zavez o zmanjšanju emisij očitno (še) ne jemlje dovolj resno, pa so se po drugi strani številni aktivisti na Škotsko odpravili z vlaki, ladjami, kolesi in celo peš. S tem pa so poslali jasno sporočilo: samo naša dejanja štejejo.