eu

Slovenci smo letos že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Letos je dan ekološkega dolga za Slovenijo tako znova nastopil 18. aprila, štiri dni pred dnevom Zemlje, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje. Če bi torej vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.

Marca je Evropska komisija sprejela nov predlog o uvedbi skupnih pravil za spodbujanje popravil blaga. Obetajo si, kot so zapisali v izjavi za javnost, prihranke za potrošnike, hkrati pa bo EU tako podprla cilje evropskega zelenega dogovora. Kot računajo, bo namreč posledica novih pravil tudi zmanjšanje količine odpadkov. Kot so poudarili, je imela doslej, če so se izdelki pokvarili, zamenjava z novim izdelkom pogosto prednost pred popravilom. Ekologi brez meja ocenjujejo, da je nekaj korakov narejenih v pravo smer, a komisija potrošnikom še vedno ne zagotovi pravičnega dostopa do popravil, ocenjujejo. Kot izpostavljajo, bo tako še naprej zapravljala dragocene vire v naraščajoči gori nevarnih e-odpadkov: "V trenutnem geopolitičnem kontekstu je to tudi zamujena priložnost za zmanjšanje naše odvisnosti od kritičnih surovin in komponent, uvoženih iz tujine."

Plastične vrečke so desetletja ležale praktično povsod. Ob cestah, na ulicah, v rekah, morjih, kjer so med drugim dušile morsko življenje. A po letih prizadevanj okoljevarstvenih skupin so jih marsikje povsem prepovedali. Več kot 100 držav je doslej uvedlo popolno ali vsaj delno prepoved plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Rezultati pa so se, kot so optimistični raziskovalci, končno začeli kazati.

Jezero Montbel je dih jemajoče turkizno jezero, ki se razteza ob vznožju Pirenejev. Je pomembno zatočišče za živali, pomemben vir namakanja za kmete in vode ter raj za turiste. Toda po najbolj suhi zimi v več kot šestih desetletjih je le še senca samega sebe.

Raziskovalci opozarjajo, da so vodne razmere na stari celini za zdaj zelo negotove. Države po vsej stari celini so se tako s strahovi pred sušo borile tudi pozimi. Malo dežja in sneženja namreč pomeni, da se že tako nizke zaloge v sicer običajno mokrem obdobju niso obnovile. Zaradi izjemno suhe in tople zime ter podpovprečne snežne odeje so razmere zaskrbljujoče zlasti v Franciji, Španiji in severni Italiji.

Skorajda vsepovsod na nas čakajo izdelki iz kolagena, ki obljubljajo lepotne učinke in upočasnitev staranja. Dodajanje kolagena naj bi krepilo nohte, lase, celo preprečevalo bolečine v sklepih. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da te trditve niso znanstveno dokazane. Poročila pa kažejo, da je zaradi trenda, ki je obnorel svet, ogrožen amazonski pragozd.

Morske ptice, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo novo bolezen, ki so jo poimenovali plastikoza, imajo brazgotine na prebavilih zaradi dolgotrajnega uživanja plastičnih odpadkov. Znanstveniki iz Naravoslovnega muzeja v Londonu pravijo, da bo povsem nova bolezen plastikoza, ki prizadene prebavni trakt, verjetno prizadela tudi druge vrste ptic, poroča Guardian.

Na letošnji Gugalnici, skupinskem popisu gnezditve velike uharice na Krasu in v okolici, so zabeležili 16 območij gnezditve, kar je največ v 25 letih popisovanja. Kot poudarja Tomaž Mihelič iz DOPPS, so to izredno vzpodbudni rezultati, ki so presegli pričakovanja. Porast gnezditvenih območij pripisujejo uspešnosti varstvenih ukrepov, v sklopu katerih so uspeli izolirati več kot 1200 stebrov električnih vodov, ki so sedaj varni za to vrsto.

V Keniji iz držav EU vsako leto obleži za kar 37 milijonov kosov plastičnih oblačil hitre mode, kaže nova raziskava.Takšni plastični modni odpadki so večinoma preveč umazani ali preveč uničeni, da bi se jih lahko ponovno uporabilo, in povzročajo resne zdravstvene ter okoljske probleme za ranljive skupnosti države, v kateri pristanejo. Nizka kakovost izvoženih oblačil, ki na koncu pristanejo v Keniji, namreč pomeni, da takoj končajo na odlagališčih ali pa jih zažigajo, da grejejo vodo, kuhajo in se ogrevajo. Ne gre za trgovanje z rabljenimi oblačili, ampak je to v resnici skrita trgovina s plastičnimi odpadki, trdijo okoljevarstvene organizacije.

Pločevinke, plastenke, plastični lončki za kavo, pa tudi čevlji, zaprta hrana v plastični embalaži ... Vse to se najde ob slovenskih cestah. Vsakemu tretjemu odvrženemu odpadku bi se lahko izognili s čim hitrejšo uvedbo kavcijskega sistema, ki mu je javnost, kot ugotavljajo Ekologi brez meja, zelo naklonjena. "Upamo, da bomo zmogli dovolj politične volje, da čimprej tudi v Sloveniji uvedemo sistem, ki koristi vsem," izpostavljajo ob predstavitvi raziskave o nasmetenosti slovenskih cest.

V okviru evropskega projekta Effective je 12 podjetij iz sedmih evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije, ustvarilo nove biomateriale, iz katerih so izdelali tudi prototipe izdelkov. Novi biomateriali se bodo lahko uporabljali med drugim za izdelavo kopalk, kolesarskih hlač, preprog in embalaže. S projektom so dokazali, da lahko najlon 6 pridobivamo tudi iz rastlinskih virov, s čimer bi zmanjšali odvisnost od surove nafte.

Evropska komisija je predlagala, da bi bili vsi novi mestni avtobusi po letu 2030 brez izpustov. Gre za del širšega paketa ambicioznejših ciljev na področju izpustov novih težkih vozil, v skladu s katerimi bi do leta 2040 izpuste ogljikovega dioksida, ki jih oddajajo, zmanjšali za 90 odstotkov.

Bill Gates se otepa očitkov, da je dvoličnež in del okoljskega problema. Medtem ko se namreč glasno zavzema za okolje in okoljski aktivizem, po svetu potuje s svojim zasebnim letalom. Slednja pa so okoljsko najbolj obremenjujoč način prevoza.

Kljub pozivom in prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja našega planeta s plastiko svet proizvaja rekordno količino plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, večinoma iz polimerov, ustvarjenih iz fosilnih goriv, kaže novo poročilo.

Če za naravo velja, da deluje krožno in zato odpadka ne pozna, pa ljudje nasproti temu stojimo z linernim sistemom uporabe. Nenadzorovano črpamo in konzumiramo svetovne zaloge surovin, ki pogosto že v naslednjem trenutku postanejo odpadek. O tem, kakšne so dobre prakse krožnega in trajnostnega oblikovanja, s katerimi smo do narave lahko bolj prijazni, smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Julijo Karas in Alenko Kreč Bricelj iz ekološkega društva Smetumet.

Prihodnost je lahko le trajnostna. Trajnostni razvoj, h kateremu stremimo, zahteva, da z odločitvami in sprejemanjem odgovornosti vsi sooblikujemo prihodnost. Nujne so spremembe na ravni zakonodaje, pravnih subjektov, na področju potrošniških navad in življenjskega sloga, da bomo dosegli stabilno prihodnost.

Novica, da so na krožnikih evropskih potrošnikov zdaj dovoljeni izdelki iz čričkove moke, je poskrbela za nekaj razburjenja med potrošniki. Pri tem so se namreč pojavili tudi številni pomisleki o varnosti in transparentnosti dodajanja takšnih pripravkov v predpripravljena živila, ki se znajdejo na policah trgovin. Na Zvezi potrošnikov Slovenije mirijo, da trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih, da žuželk v živilih ne bo treba označevati, nikakor ne držijo.

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

V Davos, kjer se začenja Svetovni gospodarski forum, bo vsak dan priletelo 200 do 250 zasebnih letal. Kot opozarjajo pri Greenpeace Slovenija, se udeleženci foruma, ki naj bi podpiral cilje Pariškega sporazuma, vedejo, kot da je vse skupaj šala. Raziskovalci so ugotovili, da so vsi leti zasebnih letal na in z letališč v Davosu med Svetovnim gospodarskim forumom 2022 povzročili skupno 9700 ton CO2, kar je enako emisijam približno 350.000 povprečnih avtomobilov na teden.

Nepredvidljivi in ekstremni vremenski vzorci grozijo tudi kakovosti najbolj priljubljene opojne tekočine na svetu. Do leta 2050 se bodo vremenske razmere v državah, kjer pridelajo največ kave, močno spremenile. Letošnje leto je bilo razočaranje za pridelovalce kavovca v Keniji.

Globalni prehranski sistem je kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino in pašne prostore. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Raziskava, ki so jo na pobudo Focusa izvedli na centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da še vedno ne razumemo vpliva, ki ga ima hrana, ki prihaja izven EU, na okolje, na primer krčenje gozdov, uničevanje vodnih virov, podnebne spremembe in na razmere, v katerih delajo delavci in delavke ...

V EU je bilo letos nameščenih za rekordnih 41,4 gigavata sončnih elektrarn, kar je 47 odstotkov več kot lani, v poročilu ugotavlja združenje Solarpower Europe. Kot so sporočili, je največ elektrarn namestila Nemčija, sledili sta Španija in Poljska. Skupna moč vseh sončnih elektrarn v EU se je letos povečala za četrtino na 208,9 gigavata.

Evropska komisija je predlagala revidirano uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij ter nove razrede nevarnosti za endokrine motilce in druge škodljive kemične snovi. S tem si prizadeva za boljšo zaščito ljudi in okolja pred nevarnimi kemikalijami, je sporočila Evropska komisija.

Restavracije s hitro prehrano v Franciji z novim letom ne bodo več smele uporabljati embalaže za enkratno uporabo, torej krožnikov, skodelic in namiznega pribora, za stranke, ki jedo v lokalih. V Franciji namreč približno 30.000 lokalov s hitro prehrano na leto postreže šest milijard obrokov na leto, pri tem pa ustvarijo 180.000 ton odpadkov.

Da mesta postanejo bolj krožna in pripravljena na izzive prihodnosti, lahko pripomorejo sonaravne rešitve. Sonaravne rešitve namreč naslavljajo številne družbene izzive in omogočajo obnavljanje virov, blažitev podnebnih sprememb, obnovo ekosistemov in izboljšano stanje biotske raznovrstnosti v urbanih ekosistemih. V Sloveniji imamo ogromen potencial za implementacijo večnamenskih sonaravnih rešitev, saj je zelena infrastruktura močno zastopana v naših mestih, kar nudi potreben prostor za tovrstne rešitve.

Najstarejša kopenska žival na svetu letos praznuje svoj 190. rojstni dan. Jonatan, ki je sejšelska želva velikanka, se je izvalil leta 1832. 'Doživel' je izum telefona in znamk in preživel čas obeh svetovnih vojn. Jonatan spada med plazilce, ki jim grozi izumrtje. Ravno te dni v kanadskem Montrealu poteka zasedanje Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, kjer so pozvali k 'mirovnemu sporazumu z naravo'.

Sredi meseca se bo izteklo petletno podaljšano dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU. Čeprav je nasprotovanje nadaljnji uporabi sredstva, ki ga spremljajo očitki o rakotvornosti, v Uniji precejšnje, bo Evropska komisija po pričakovanjih dovoljenje podaljšala še za eno leto. Medtem naj bi bila znana nova ocena tveganja za zdravje in okolje.

V Bruslju so razkrili načrte, s katerimi bi Evropska unija močno znižala število plastičnih odpadkov. Osnutek novih regulacij med drugim vsebuje prepoved mini stekleničk za kozmetične izdelke in lončkov za enkratno uporabo, vrečk za sadje in zelenjavo ter predpisuje dovoljeno velikost paketov za spletna naročila. Konec želijo narediti pošiljanju majhnih izdelkov v velikih škatlah.

"Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov, ki pa se jih kot družba lotevamo najpočasneje. Prvi korak v pravo smer je obvezno ločeno zbiranje, ki ga morajo države članice EU vzpostaviti do 2025. Trenutno se na globalni ravni reciklira manj kot odstotek tekstilnih odpadkov. Obvezno ločeno zbiranje bi povečalo količino in kakovost vhodnih materialov, kar bi lahko spodbudilo nujne inovacije na področju reciklaže," izpostavlja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Dejavnost popravil in predelave oblačil je nekoč veljala za obskurno, zadnje čase pa jo spodbujajo potrošniki, ki želijo priročne rešitve za obnovo oblačil in modnih dodatkov. Idejo trenutno spodbujajo tri večja Londonska podjetja: Sojo, Save Your Wardrobe in Recovery, ki se ukvarja z recikliranjem tekstila. Glavni cilj regulativnih ukrepov je zajeziti rast hitre mode ter spodbuditi njihovo izposojo in nadaljnjo uporabo.