energija

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation. Ministrstvo je priznalo, da so oddali slabši osnutek tudi zato, da se izognemo finančnim sankcijam.

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Okolje nas vse glasneje opozarja, da moramo preiti v nizkoogljično družbo in se vrniti k sožitju z naravnimi danostmi – tudi in zlasti na področju energetike, ki predstavlja izjemno pomembno dejavnost tako z vidika uporabnikov in državljanov, kot z vidika gospodarstva. To pomeni, da bi morali trenutno prevladujoča fosilna goriva zamenjati za obnovljive vire energije, ki proizvajajo stoodstotno čisto energijo, ki jo lahko črpamo iz do okolja prijaznih virov, kot so voda, sonce in veter. Evropa nam je pri tem postavila jasne smernice in cilje, vprašanje pa je, kako zavzeto jim sledimo?

Mesec april je bil na našem portalu posvečen sončni energiji. Z raznimi nasveti in dejstvi smo vam skušali čim bolj približati tematiko ter vas spodbuditi, da z majhnimi koraki prispevate k lepši in bolj zeleni prihodnosti. Vsi tisti, ki ste izpolnili Zelenkov kalkulator ter kviz sončni energiji, ste se potegovali za bogate mesečne nagrade, v sklopu kviza pa imate možnost osvojiti tudi glavno nagrado, ki jo bomo podelili konec junija. Tokrat objavljamo seznam nagrajencev meseca aprila.

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Cena električne energije na svetovnem trgu se iz leta v leto viša in ker smo v moderni dobi vedno bolj odvisni od elektrike, se vse več ljudi spogleduje z idejo o zamenjavi dobave energije iz fosilnih goriv za tisto iz obnovljivih virov, zlasti sonca. Toda ljudje smo v osnovi do novosti precej zadržani in hitro nasedemo nepreverjenim in pogosto neresničnim informacijam, ki jih širijo nasprotniki sprememb. Da bi vam olajšali odločitev, smo zagrizli v kislo jabolko in se s strokovnjaki lotili raziskovanja ter razbijanja 10 najpogostejših mitov o sončnih elektrarnah. Kaj je torej res in kaj zgolj natolcevanje tistih, ki še vedno prisegajo na fosilna goriva?

Električna energija danes poganja vsak naš korak. Posledično je porabimo vse več in smo od nje vse bolj odvisni, to pa ustvarja pritiske tako na okolje, kot na naše denarnice. V zadnjih dveh letih beležimo strmo rast veleprodajnih cen elektrike in nič ne kaže na to, da bi se v naslednjih letih to bistveno spremenilo. Ena izmed alternativ, ki je na voljo, je postavitev domače mikro sončne elektrarne, s pomočjo katere lahko postanemo energetsko samooskrbni in za vedno neodvisni od nihanja cen na trgu, ob tem pa pomembno pripomoremo tudi k ohranjanju okolja. Preverili smo, ali se takšna investicija zares splača!

Povprečna slovenska družina na leto porabi okoli 4000 kilovatnih ur električne energije, tisti, ki so pri porabi zelo varčni, pa naj bi jo uspeli oklestiti tudi za 900 kilovatnih ur. A taki posamezniki so zelo redki. Večino ob pogledu na položnice za elektriko močno boli glava in glede na to, da naj bi se v prihodnje poraba električne energije po besedah strokovnjakov le še povečevala, bo prej ali slej potrebno razmisliti o izkoriščanju naravnih virov, predvsem sonca. Trenutno je najbolj optimalna tehnologija prav gotovo lastna mikro sončna elektrarna, ki omogoča, da si vsak na strehi svoje hiše lahko zagotovi večino svojih energetskih potreb.

Medtem ko se zavzema za nadaljnjo uporabo premoga za proizvodnjo elektrike, je ameriški predsednik Donald Trump goreč nasprotnik vetrnih elektrarn. Njegova trditev, da te s svojim hrupom povzročajo raka, je naletela na številne odzive, saj za to ni nobenih dokazov.

Če bi vsi na svetu imeli življenjski stil, kot ga imamo v Sloveniji, bi za zadovoljevanje potreb po virih potrebovali skoraj trikratno površino našega planeta. Naš okoljski odtis je namreč precej visok, a če sprejmemo odločne korake, ga lahko v naslednjem desetletju občutno zmanjšamo, do leta 2050 pa celo nevtraliziramo.

Uredba, ki jo je sprejela vlada, omogoča, da bo lahko denimo celotna soseska sodelovala pri proizvodnji čistejše energije. Denimo, s postavitvijo sončne elektrarne na strehi bližnjega vrtca. Gre za majhen, a pomemben korak k energetski samooskrbi in trajnostnemu razvoju, poudarjajo okoljevarstveniki.

V ZDA je približno 75 odstotkov proizvodnje premoga že dražje od proizvodnje energije iz obnovljivih virov za ameriška gospodinjstva, razkriva nova raziskava. Avtorji raziskave so optimistični, da bi se s prebojem novih tehnologij lahko že kmalu za vedno poslovili od premoga.

Čeprav se električni avtomobili v svetu uveljavljajo počaseje, kot so predvidevali strokovnjaki, pa bodo zagotovo prej ko slej postali del našega vsakdana. Da bomo dobro pripravljeni na njihov prihod, je pametno že danes vedeti čim več karakteristik vozil na električni pogon in razbiti mite, ki med potencialne bodoče uporabnike sejejo strah in negotovost. Ste denimo vedeli, da litij-ionske baterije, ki poganjajo električne avtomobile, tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ob ustreznem ravnanju ne izgubijo več kot 15 odstotkov kapacitete? Ali da e-avtomobili tako rekoč ne potrebujejo servisa? Podrobnosti razkrivamo v nadaljevanju!

Mednarodna skupina znanstvenikov je nedavno objavila rešitev, kako zajeti CO2 iz ozračja in ga preoblikovati v premog. Če bi metoda v prihodnje zaživela v množični rabi, bi bil to po mnenju avtorjev pomemben preboj v prizadevanjih za znižanje izpustov toplogrednih plinov.

"V naslednjih treh letih se bodo gospodinjstva tudi v Sloveniji začela izklapljati iz elektrodistribucijskih omrežij." Drzna napoved predsednika uprave podjetja Bisol group Uroša Merca, le da ob pregledu dejstev niti ni tako drzna.

Alojz Zorec je tisti srečnež, ki je v finalni oddaji 6. sezone SIT osvojil domačo sončno elektrarno in tako bo od sedaj naprej proizvajal lastno električno energijo ter si s tem zagotovil energetsko neodvisnost. Računa, da si bo mesečni račun oskrbe z električno energijo znižal iz 90 na 14 evrov, na letni ravni pa to pomeni več kot 900 evrov prihranka.

V Ljubljani so odprli prvo javno polnilnico za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin v državi. Zemeljski plin je trenutno edina dobra alternativa za čistejše okolje v težkem tovornem prometu. V okviru projekta je načrtovanih šest polnilnic na sredozemskem koridorju, med Barcelono in Ljubljano.

Gospodinjstev, ki nameravajo v prihodnjih 12 mesecih začeti proizvajali elektriko, je letos štiri odstotke, potem ko je bilo leta 2015 takšnih gospodinjstev le odstotek.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Drevesa izboljšujejo mestno mikroklimo, pomagajo privarčevati energijo za ogrevanje in s strateškim umeščanjem shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj. V Ljubljani je okoli 65.000 dreves, vrednost enega je ocenjena na 2300 evrov. Najvišje drevo pri nas je Sgermanova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra.

Industrija je poleg prometa največji porabnik energije. Skupaj porabita skoraj 65 odstotkov vse proizvedene energije, zato je ključno, da se na spreminjajoče se energetsko okolje velika podjetja dobro pripravijo. Raziskava, ki je zajela skoraj 240 velikih korporacij po celem svetu, kaže, da temu ni čisto tako.

55 stanovalcev jeseniškega bloka je dobilo prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi v Sloveniji. Uspešno so prehodili pot po peklenski poti uradniških procedur in čez sedem let, ko bodo odplačali investicijo, bodo imeli skorajda brezplačno električno energijo. S to naložbo so pogumno stopili tudi na pot zelene transformacije. 

Zakaj ne bi energije, ki jo vsakodnevno ustvarijo kolesarji, pretočili v električno in z njo razsvetlili ulice, ali oskrbovali gospodinjstva? To je ideja projekta S-Park, ki ga je s sodelavcem zasnoval Blaž Verhnjak, Slovenec, ki živi v Amsterdamu. Njun projekt pa je že požel veliko zanimanje podjetij, pa tudi lokalnih oblasti in le še vprašanje časa je, kdaj bo zaživel.