emisije

Ljudje smo relativno nemočni glede tega, kakšen zrak bomo dihali, zato je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika ključno, da poskrbimo za sistemske ukrepe, opozarja društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavili so rezultate meritev izpustov NO2, ki jih lahko večinoma pripišemo prometu v prestolnici. Kot najbolj kritične z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se v prestolnici 'izkazali' podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most ter križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu.

Dinamika inovacij na področju okolju prijaznih energetskih rešitev se je upočasnila, v zadnjem poročilu ugotavljata Evropski patentni urad in Mednarodna agencija za energijo. Od leta 2017 naprej je tako povprečni letni prirast patentov v tem sektorju glede na obdobje med letoma 2000 in 2013 upadel z 12,5 odstotka na tri odstotke.

Evropa si je zadala ambiciozen podnebni cilj, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Finsko mesto Lahti, zelena prestolnica Evrope za leto 2021, je na obetajoči poti, da bo ta cilj dosegla kar 25 let pred rokom. Kaj počnejo prav in kaj se lahko druga mesta naučijo od njih?

Zaskrbljujoče napovedi kažejo, da bodo izpusti toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, v letu 2021 dosegli drugo največjo rast v zgodovini. Svetovna gospodarstva bodo namreč v okviru okrevanja zaradi pandemije covida-19 predvsem v Aziji vlagala v fosilna goriva. Pri tem je izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo izrazil veliko razočaranje: "Na eni strani vlade zagotavljajo, da so podnebne spremembe njihova prioriteta, po drugi strani pa so na poti druge največje rasti izpustov v zgodovini." Posvaril je, da smo morda na poti, ko bomo ponovili napake iz preteklosti.

Francoski parlament je nedavno potrdil predlog o ukinitvi letalskih povezav med destinacijami znotraj države, ki jih je možno z vlakom doseči v manj kot 2,5 ura. Cilj te spremembe je zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Gre za del obsežnega svežnja ukrepov v boju proti podnebnim spremembam, ki ga podpira predsednik Emmanuel Macron.

20 velikih korporacij je v zadnjega pol stoletja prispevalo za več kot tretjino vseh izpustov CO2 in metana v okolje. Katera so ta podjetja, kdo so lastniki in kdaj so se začela prva opozorila glede nevarnosti izpustov CO2 na podnebne spremembe?

Vlada nemške kanclerke Angele Merkel namerava do leta 2030 za podnebne ukrepe nameniti 100 milijard evrov, kaže osnutek podnebnega načrta, o katerem bo govorila koalicija. Paket podnebnih ukrepov med drugim predvideva nove kvote električnih vozil in prepoved ogrevanja na kurilna olja do 2030.

Švedska najstnica, ki se še vedno mudi na svoji aktivistični turneji po ZDA, je ameriškim politikom očitala, da si ne prizadevajo dovolj, da bi ustavili podnebne spremembe. Ne kujte me v zvezde, ampak ukrepajte, je pozvala kongresnike. Najnovejše meritve namreč kažejo, da emisij toplogrednih plinov povzročajo še hitrejše globalno segrevanje, kot so predvidevali doslej.

V oddaji 24UR ZVEČER je svoje poglede glede gobalnega segrevanja in zadnjih raziskav, ki slovenski prestolnici napovedujejo občutno segrevanje v prihodnjih desetletjih, predstavil okoljski ekonomist in klimatolog Aljoša Slameršak. Opozoril je na nevaren trend zviševanja temperatur in pomanjkanje političnega posluha.

V dobrih osmih mesecih, odkar je Dars uvedel elektronsko cestninjenje za težka vozila, se je poraba goriv težkim vozilom na naših avtocestah in hitrih cestah zmanjšala za šest odstotkov. Zmanjšali so se tudi izpusti ogljikovega dioksida in drugih onesnaževalcev zraka.

Že drugo leto zapored smo si v Sloveniji nastavili tako imenovano "podnebno ogledalo", ki spremlja, kako uspešni smo pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki kažejo, da smo v 2017 za 2,8 odstotka zmanjšali toplogredne pline, kar pomeni, da smo v okviru zadanih ciljev. Še vedno pa je naša šibka točka promet, kjer so se emisije celo nekoliko povečale in bo treba na tem področju sprejeti največ drznih korakov.

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Čeprav smo pred desetletji po svetu opustili rabo in proizvodnjo ozonu škodljivega plina CFC-11, pa se njegove količine v ozračju v zadnjih letih znova višajo. Znanstveniki so zdaj potrdili, da je glavni krivec za to Kitajska, kjer so se izpusti tega plina v samo zadnjih treh letih povečali za kar 110 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred tem. 

Znanstveniki se bojijo, da se bo višina svetovne morske gladine zaradi pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki dvignila precej več, kot so napovedovali. Doslej je namreč 'veljalo', da bo maksimalna višina dviga do leta 2100 do enega metra, zdaj pa so v primeru črnega scenarija napoved podvojili. V Sloveniji se je morska gladina od leta 1961 dvignila za 10 cm.

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Izpusti ogljikovega dioksida iz izgorevanja fosilnih goriv v EU so bili lani za 2,5 odstotka nižji kot predlani. V Sloveniji so se znižali za 0,4 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat.

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Če bodo emisije toplogrednih plinov naraščale s takšno hitrostjo kot doslej, se bodo ledeniki v Alpah do konca stoletja skorajda povsem stalili, svarijo znanstveniki.

Električna energija danes poganja vsak naš korak. Posledično je porabimo vse več in smo od nje vse bolj odvisni, to pa ustvarja pritiske tako na okolje, kot na naše denarnice. V zadnjih dveh letih beležimo strmo rast veleprodajnih cen elektrike in nič ne kaže na to, da bi se v naslednjih letih to bistveno spremenilo. Ena izmed alternativ, ki je na voljo, je postavitev domače mikro sončne elektrarne, s pomočjo katere lahko postanemo energetsko samooskrbni in za vedno neodvisni od nihanja cen na trgu, ob tem pa pomembno pripomoremo tudi k ohranjanju okolja. Preverili smo, ali se takšna investicija zares splača!

Britanska prestolnica uvaja ena najstrožjih pravil glede emisij avtomobilov na svetu, z namenom izboljšanja kakovosti zraka v mestu. Vozniki bodo morali tako za vstop v ožje središče Londona plačati novo dajatev.

Kanada se segreva dvakrat hitreje kot preostali svet, razkriva novo okoljsko poročilo za Kanado. Če svet ne bo drastično znižal emisij toplogrednih plinov, nam grozijo katastrofalne posledice, svarijo znanstveniki. Poročilo izpostavlja, da je segrevanje ozračja v Kanadi in drugod po svetu rezultat kurjenja fosilnih goriv.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.

Čeprav se električni avtomobili v svetu uveljavljajo počaseje, kot so predvidevali strokovnjaki, pa bodo zagotovo prej ko slej postali del našega vsakdana. Da bomo dobro pripravljeni na njihov prihod, je pametno že danes vedeti čim več karakteristik vozil na električni pogon in razbiti mite, ki med potencialne bodoče uporabnike sejejo strah in negotovost. Ste denimo vedeli, da litij-ionske baterije, ki poganjajo električne avtomobile, tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ob ustreznem ravnanju ne izgubijo več kot 15 odstotkov kapacitete? Ali da e-avtomobili tako rekoč ne potrebujejo servisa? Podrobnosti razkrivamo v nadaljevanju!

V Ljubljani so odprli prvo javno polnilnico za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin v državi. Zemeljski plin je trenutno edina dobra alternativa za čistejše okolje v težkem tovornem prometu. V okviru projekta je načrtovanih šest polnilnic na sredozemskem koridorju, med Barcelono in Ljubljano.

Avstralske oblasti so se zavzele za zaščito in obnovo svojega velikega koralnega grebena, a naravovarstvene organizacije opozarjajo: Če ne boste odpravili vzroka za globalno segrevanje, niste storili veliko.

Globalna podnebna konferenca v poljskih Katovicah ni dosegla osnovnega namena, ocenjuje geograf in ekolog Dušan Plut. Podobnega mnenja so tudi v nevladni organizaciji Umanotera, kjer poudarjajo, da so v Katovicah kratkoročni interesi držav prevladali nad znanostjo. Z izkupičkom podnebnih pogajanj je nezadovoljen tudi minister za okolje in prostor Jure Leben.

Posebno poročilo o globalnem segrevanju pomembno prispeva k streznitvi sveta, so prepričani v Greenpeaceu. Šarčevo vlado pozivajo, da prekine s "škodljivimi politikami preteklih let". Tudi v društvu Focus menijo, da so nujne radikalne spremembe. Svet segret za več kot 3 stopinje Celzija pomeni pogoje, ki jih človeška vrsta še ni izkusila.

55 stanovalcev jeseniškega bloka je dobilo prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi v Sloveniji. Uspešno so prehodili pot po peklenski poti uradniških procedur in čez sedem let, ko bodo odplačali investicijo, bodo imeli skorajda brezplačno električno energijo. S to naložbo so pogumno stopili tudi na pot zelene transformacije.