emisije avtomobilov

Divje svinje so ena najbolj razširjenih živalskih vrst na svetu, ki povzroča preglavice številnim kmetom, tudi v Sloveniji. Prevelika populacija teh divjih živali pa ni škodljiva le za poljščine, pač pa tudi za naše ozračje. Ko namreč divje svinje med iskanjem hrane rijejo po zemlji, v zrak izhaja CO2.

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Britanska prestolnica uvaja ena najstrožjih pravil glede emisij avtomobilov na svetu, z namenom izboljšanja kakovosti zraka v mestu. Vozniki bodo morali tako za vstop v ožje središče Londona plačati novo dajatev.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

Čeprav se električni avtomobili v svetu uveljavljajo počaseje, kot so predvidevali strokovnjaki, pa bodo zagotovo prej ko slej postali del našega vsakdana. Da bomo dobro pripravljeni na njihov prihod, je pametno že danes vedeti čim več karakteristik vozil na električni pogon in razbiti mite, ki med potencialne bodoče uporabnike sejejo strah in negotovost. Ste denimo vedeli, da litij-ionske baterije, ki poganjajo električne avtomobile, tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ob ustreznem ravnanju ne izgubijo več kot 15 odstotkov kapacitete? Ali da e-avtomobili tako rekoč ne potrebujejo servisa? Podrobnosti razkrivamo v nadaljevanju!