elita

Najbogatejši odstotek ljudi je že porabil svoj delež svetovnega ogljičnega proračuna za leto 2025 le v prvih 10 dni januarja. To pripovedujejo podatki nove raziskave organizacije Oxfam, ki se osredotoča na vpliv razkošnega življenjskega sloga superbogatih na podnebno krizo.

Okoljska organizacija Greenpeace ob začetku svetovnega gospodarskega foruma (WEF), poziva k višji obdavčitvi najbogatejših. Izračunali so, koliko prihodkov bi lahko v državne blagajne prinesla obdavčitev najbogatejših. Prepričani so, da je na svetu dovolj denarja, a po njihovih besedah ga preveč ostaja v žepih super bogate elite, ki onesnažuje planet. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa opozarja, da je odvisnost sveta od fosilnih goriv 'pošast, ki napada cel svet'.

V Sloveniji ima zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva. To je ena izmed ugotovitev nove študije, ki jo je objavila Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. "Razred največjih lastnikov kapitala nas s svojo luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom," so poudarili.

Medtem ko se število ljudi, ki nimajo dostopa do pitne vode, viša, se veča tudi žeja elite po prestižni vodi. Prestižna voda postaja namreč vroči trend med petičneži, poroča AP. V nekaterih delavskih indijskih soseskah voda iz pip pritiče le enkrat na dan. Na drugi strani pa si najbogatejše indijske družine redno naročajo luksuzne ustekleničene vode z vseh delov sveta in za le eno steklenico namenijo dnevnico povprečnega indijskega delavca.

Dvanajst najbogatejših milijarderjev na svetu s svojimi superjahtami, zasebnimi letali, vilami in finančnimi naložbami proizvede več emisij toplogrednih plinov kot znesejo skupne emisije energije, ki jo porabi dva milijona domov. To kažejo analize raziskovalcev, ki so pod drobnogled vzeli dvanajsterico superbogatašev.

Novo poročilo razkriva, da najbogatejši odstotek ljudi na svetu povzroči več izpustov toplogrednih plinov kot najrevnejših 66 odstotkov svetovnega prebivalstva. Poročilo kaže, da najbogatejši odstotek ljudi na svetu živi podnebno neobremenjen slog življenja, njihove emisije pa so odgovorne za trpljenje najrevnejših na svetu, ki praviloma nosijo največje breme podnebnih sprememb.

Mathias Schmelzer je ekonomski zgodovinar in podnebni aktivist, podoktorski raziskovalec na Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni in Laboratorija za novo ekonomijo. Med drugim se ukvarja s politično ekonomijo kapitalizma, družbeno in okoljsko zgodovino, podnebnimi katastrofami in alternativnimi pristopi h gospodarstvu. "Odrast je kritika trenutnega ekonomsko družbenega sistema in predstavlja nabor ukrepov, s katerimi se lahko uspešno upremo izumrtju." Doda, da smo že globoko v podnebni krizi, zato se se moramo angažirati vsi, sicer se razmere ne bodo spremenile oziroma bo le še slabše. Njegova najnovejša knjiga nosi naslov Prihodnost je odrast (angl. 'Future is degrowth'). Konec junija je predaval na Mednarodni poletni šoli politične ekologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Okoli 400 zasebnih letal naj bi v času podnebne konference v Glasgow pripeljalo politike, poslovneže in druge udeležence. Številni politiki, vključno z britanskim premierjem Johnsonom in predsednico Evropske komisije von der Leynovo, so zaradi svojega načina potovanja na konferenco, na kateri "rešujejo" svet pred nadaljnjim onesnaževanjem in segrevanjem ozračja, tarča ostrih kritik. Medtem ko "elita" svojih zavez o zmanjšanju emisij očitno (še) ne jemlje dovolj resno, pa so se po drugi strani številni aktivisti na Škotsko odpravili z vlaki, ladjami, kolesi in celo peš. S tem pa so poslali jasno sporočilo: samo naša dejanja štejejo.

"Nekoč je bila naša vas zeleni raj, porasel z riževimi polji. Zdaj pa je voda slana in drevesa so mrtva. Srce me boli, ko pomislim, da bom moral zapustiti svoj dom," pripoveduje Saber Saladas iz Bangladeša. On in njegova družina sta le peščica od več kot 800 milijonov ljudi na svetu, ki so ogroženi zaradi naraščajoče gladine morja in jim preti, da postanejo podnebni begunci.