ekologija

Ameriška agencija za varstvo okolja (Epa) je spremenila pravila glede izpustov toplogrednih plinov v ozračje iz termoelektrarn. Zvezni državam je omogočila, da dovolijo več izpustov, kot je bilo dovoljeno doslej. Okoljevarstveniki se držijo za glavo, premogovna industrija slavi zmago.

Več kot 40 različnih organizacij vlado poziva, naj podnebne spremembe prepozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. "Podnebne krize ne bomo rešili, če je ne bomo obravnavali kot krizo," je prepričana direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Kjer je bil prej led, je raziskovalce na Grenlandiji pričakala voda. Zgornja plast ledu se je namreč stalila, zato so morali z vlečnimi psi broditi po morju, da so prišli do svojih privezov in opreme vremenske postaje. Nastal je izjemen posnetek psov, ki "hodijo po vodi" – dokaz, da se ledena plošča vse hitreje tanjša. 

Pred mesecem dni smo poročali o kupu nelegalno odvrženih komunalnih odpadkov v okolici Ljubljane. Kup smeti ob cesti in gozdu je včeraj še vedno čakal na odvoz. Za zadevo so, kot odgovarjajo na MOP, pristojni na inšpektoratu Mestne občine Ljubljana, ki pa se na naše številne klice, kdaj bodo smeti odstranili niso odzivali. Odpravili smo se na teren in izvedeli, da so smeti tekom včerajšnjega dne odstranili, kar so potrdili tudi na MOL.

Slovenjgraška civilna iniciativa s peticijo zahteva prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri hmeljarski dejavnosti. So tudi proti monitoringu zemljin in pridelkov, smiselno pa se jim zdi merjenje razpršitve škropiv po okolici in preverjanje dolgoročnih posledic na ljudi. Opozorili so tudi na problem plastičnih vrvic.

Že drugo leto zapored smo si v Sloveniji nastavili tako imenovano "podnebno ogledalo", ki spremlja, kako uspešni smo pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki kažejo, da smo v 2017 za 2,8 odstotka zmanjšali toplogredne pline, kar pomeni, da smo v okviru zadanih ciljev. Še vedno pa je naša šibka točka promet, kjer so se emisije celo nekoliko povečale in bo treba na tem področju sprejeti največ drznih korakov.

Morsko dno je med drugim prekrito z izgubljenim in zavrženim ribolovnim orodjem, ki ogroža morsko raznolikost. Slovenska ekipa namerava v okviru projekta Dizro, ki se sofinancira iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, prepoznati in očistiti najbolj onesnažene lokacije slovenskega morskega okolja.

Več kot 200 potapljačev iz Slovenije in Hrvaške je očistilo morje na petih lokacijah v Piranskem zalivu. Zahvaljujoč veliki ekološki akciji Čiščenje brez meja ob mandračih v Piranu in Savudriji je očiščeno morsko dno ob kampu Veli Jože, v Zambratiji in Bašaniji. Tako so odpadki odstranjeni s površine 50 kvadratnih kilometrov.

Marsikdo hladnejše mesece izkoristi za oddih na rajskih azijskih plažah. A žal, čeprav so te na prvi pogled videti nebeške, je realnost mnogokrat 'umazana'. Vse prevečkrat so plaže in vasi v Aziji zasute z odpadki, ki seveda najdejo pot tudi do svetovnih oceanov. Odkar se je Kitajska odločila, da prepove uvoz odpadkov, so namreč 'smetišče razvitega sveta' postale države jugovzhodne Azije.

Letošnji svetovni dan oceanov poteka pod sloganom Skupaj zaščitimo in obnovimo naša morja, ki poudarja pomen aktivnega vključevanja vsakega posameznika in lokalne skupnosti k zaščiti in preprečevanju onesnaževanja morij, so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor.

Sredozemlje ni nič manj onesnaženo s plastičnimi odpadki kot druga svetovna morja. V njem vsako leto pristane okoli 570.000 ton plastike. Okoljevarstveniki so preverili, katera so tista območja ob Sredozemskem morju, ki so najbolj onesnažena. Med njimi so obale ob Barceloni, Marseillu, Tel Avivu in Benetkah. 

Povprečna oseba poje vsaj 50.000 delcev mikroplastike na leto, še približno toliko jih vdihnemo, kažejo izsledki prve raziskave o vnosu miroplastike v človeško telo. A ta številka je zgolj ocena, v resnici je verjetno vnos plastičnih mikrodelcev v naša telesa še veliko večji. Raziskovalci so namreč analizirali prisotnost plastičnih mikrodelcev le pri majhnem številu hrane in pijače. 

Evropska komisija je odločila, da pošlje Sloveniji tri opomine: ker ne upošteva v celoti evropskih pravil o recikliranju ladij, ker še ni prenesla evropskih pravil o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju in ker ni zagotovila skladnosti z evropskimi pravili o storitvah.

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Nevladna organizacija Ekologi brez meja je v projektu Plastika naša vsakdanja analizirala embalažo iz tipične potrošniške košarice. Ugotovili so, da je za popolno reciklažo primerna le približno polovica embalaže iz te košarice. Upoštevajoč maso embalaže glede na maso izdelka je najmanj učinkovito pakiran čaj, so izpostavili.

Britanski študent iz predmestja Londona je na poseben način pozdravil ameriškega predsednika Donalda Trumpa. S kosilnico je namreč oblikoval sporočila na njivah, ki jih je prav gotovo Trump videl ob pristanku v Londonu. Med drugim mu je jasno sporočil, da se ne strinja z njegovim zanikanjem podnebnih sprememb in mu izrekel nevljudno dobrodošlico.

Raziskava o globalnih bioloških spremembah je zbrala pričevanja več kot 500 ribičev iz devetih sredozemskih držav. Ta so razkrila, da se Sredozemsko morje spreminja pred našimi očmi zaradi čedalje večjega učinka podnebnih sprememb in invazivnih vrst.

Poljski izumitelj Jerzy Wysocki se s svojimi užitimi krožniki za enkratno uporabo bori proti plastičnim odpadkom. Krožnike iz ostankov pšeničnih otrobov je izumil pred 15 leti, sedaj pa jih letno izdela 15 milijonov. Proizvodnja se bo verjetno po uveljavitvi evropske direktive o prepovedi plastike za enkratno uporabo še povečala.

Sumatrski nosorog je vse bližje izumrtju. V Maleziji je namreč poginil zadnji samec sumatrskega nosoroga, so sporočile pristojne oblasti. V državi je ostala samo še ena samica te ogrožene vrste.

Fotograf Rodger Price je s ptičje perspektive posnel prelep pogled na prekrasno ledeno goro. Osupljiva struktura spominja na plavajočo zasebno plažo, ki jo obkroža turkizna voda ledene lagune.

V Evropi je 24. maj vsako leto posvečen naravnim in narodnim parkom – zavarovanim območjem, ki predstavljajo naravni zaklad. V Sloveniji se je tem območjem spomladi pridružilo novo, saj je Občina Središče ob Dravi zavarovala 438 hektarjev veliko poplavno območje reke Drave, so spomnili na ministrstvu za okolje in prostor.

Pretekli konec tedna so neznanci v okolici Ljubljane tik ob cesti in gozdu odvrgli veliko količino smeti. Videti je, kot da so jih odložili kar s tovornjaki. Občinski inšpektorji so že sprožili postopek, da bi našli krivca za onesnaževanje. Primer preiskuje tudi policija. 

Drugi val protestov mladih za podnebno ukrepanje bo zajel skoraj 1300 mest v 100 državah. Za razliko od prvega podnebnega protestnega vala marca, ko se je v Ljubljani zbralo okoli 9000 protestnikov, se je tokrat pred poslopjem državnega zbora zbralo le nekaj deset mladih.

Čeprav smo pred desetletji po svetu opustili rabo in proizvodnjo ozonu škodljivega plina CFC-11, pa se njegove količine v ozračju v zadnjih letih znova višajo. Znanstveniki so zdaj potrdili, da je glavni krivec za to Kitajska, kjer so se izpusti tega plina v samo zadnjih treh letih povečali za kar 110 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred tem. 

V Evropski uniji 21. maja obeležujemo dan Nature 2000. Gre za evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki v Sloveniji pokriva dobrih 37 odstotkov površine. S tem se uvrščamo med biotsko najbolj pestre države v Evropi.

Znanstveniki se bojijo, da se bo višina svetovne morske gladine zaradi pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki dvignila precej več, kot so napovedovali. Doslej je namreč 'veljalo', da bo maksimalna višina dviga do leta 2100 do enega metra, zdaj pa so v primeru črnega scenarija napoved podvojili. V Sloveniji se je morska gladina od leta 1961 dvignila za 10 cm.

V osrčju vulkanskega območja na Islandiji, na vulkanu Hengill, znanstveniki ogljikov dioksid spreminjajo v kamnino in tako zmanjšujejo izpuste toplogrednega plina, ki je eden večjih dejavnikov pri globalnem segrevanju, v ozračje.

19-letni Danec se je odločil, da bo z gladovno stavko poskušal doseči boljšo dansko podnebno politiko. Vse do danskih parlamentarnih volitev, ki bodo 5. junija, se bo odrekel kakršnikoli trdi hrani. Njegova akcija je naletela na pozornost tudi pri mladi švedski aktivistki za zaščito podnebja Greti Thunberg.

Izpusti ogljikovega dioksida iz izgorevanja fosilnih goriv v EU so bili lani za 2,5 odstotka nižji kot predlani. V Sloveniji so se znižali za 0,4 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat.

Medtem ko znanstveniki svarijo, da je treba ustaviti taljenje morskega ledu in podnebne spremembe, je državni sekretar ZDA Mike Pompeo rekordno taljenje ledu na Arktiki označil za veliko gospodarsko priložnost: "Na območju je 13 odstotkov odstotkov še neizkoriščenih črpališč nafte, 30 odstotkov črpališč plina, obilo urana, redkih mineralov, zlata, diamantov, ..."