e-mobilnost

Evropski parlament je sprejel stališče o osnutku novih pravil, katerih namen je razširiti mrežo polnilnih postaj za avtomobile, tovornjake, vlake in letala na električni in vodikov pogon v Evropski uniji. Trenutno je v EU le okoli 377.000 polnilnih postaj za električna vozila, moralo pa bi jih biti vsaj še enkrat toliko, so opozorili. Nemčija je za gradnjo mreže polnilnic že zagotovila 6,3 milijarde evrov, s katerimi nameravajo po državi do leta 2030 postaviti milijon polnilnih postaj.

Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, si je zadala ambiciozen cilj. Kot so sporočili, si bo Sektor civilnega letalstva prizadeval do leta 2050 doseči neto ničelne izpuste toplogrednih plinov.

Številni prebivalci Londona, Barcelone, Varšave, Bruslja in Pariza menijo, da bi avtomobili morali biti prepovedani en dan v tednu in verjamejo, da bi tako izboljšali zrak, ki ga dihajo. Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo.

Minuli teden je zaznamoval evropski teden mobilnosti. Kot ugotavljajo v Centru mobilnosti Maribor, je največja ovira do bolj trajnostne mobilnosti v Sloveniji ta, da imajo škarje in platno v rokah ljudje, ki primarno razmišljajo kot avtomobilisti. Dejanja, ki sledijo velikim besedam o trajnostni mobilnosti, so velikokrat bolj kozmetični popravki kot dejanske spremembe. Tako vožnja z vlakom od Maribora do Kopra še kar traja pet ur, ob tem pa pripravljamo razširitev ljubljanske obvoznice, ponazarjajo. Okolju prijaznejša potovanja, predvsem na krajše razdalje, kjer imamo Slovenci še veliko manevrskega prostora, so tudi tista, ki jih opravimo s kolesi. Trajnostno potovanje je namreč potovanje, ko za svojo mobilnost izberemo način, ki v okolju pušča kar najmanjši ogljični odtis. Konkretno, izberemo hojo, vožnjo s kolesom, avtobus ali vlak, pojasnjujejo.

Nizozemski študenti so izdelali avtomobil, ki, medtem ko nabira kilometre, zajema in skladišči ogljik. Gre za prvi korak, inovacija bi v prihodnosti potrebovala izboljšave, a kot ocenjujejo študentje, ki so sodelovali pri izdelavi, je to pot k trajnostni prihodnosti.

Nesreče in onesnaženje, ki ga povzročajo reke avtomobilov na cestah, terjajo vedno večji zdravstveni in okoljski davek. V časih, ko v večjih svetovnih mestih cveti javni promet in storitve sopotništva, se zdi, da časi magije avtomobila vedno bolj bledijo, piše Guardian.

Ste se v službo ali v trgovino odpeljali s svojim jeklenim konjičkom? Navidez nepomembna odločitev lahko človeštvo pripelje do velikih rezultatov. Kot so izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Slovenci sicer največ kolesarimo v prostem času. Leta 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kažejo podatki statističnega urada.

Nemški potniki so letošnje poletje lahko za devet evrov mesečno uporabljali skorajda vsa sredstva javnega prevoza. Zadnji dan avgusta se veliki nemški eksperiment v javnem prometu, ki so ga uvedli v času energetske draginje, končuje. "To je bil velik uspeh", ocenjujejo pristojni. Vlaki, avtobusi in tramvaji so to poletje tako prepeljali občutno več potnikov kot pred pandemijo. Rezultat pa: vsak peti potnik je znova odkril javni promet, pravijo na Deutsche Bahnu. Prav tako se je nekoliko izboljšala kakovost zraka, kaže študija Univerze v Potsdamu. Zaradi nenadnega porasta potnikov pa se seveda niso izognili nepopisnim gnečam v času praznikov in na linijah, ki vozijo do turistično zanimivih mest.

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Okoljski ministri EU, med njimi slovenski Uroš Brežan, so na svetu EU za okolje med drugim podprli načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje od leta 2035. Dogovorili so se tudi o splošnih pristopih za vse druge zakonodajne akte v okviru svežnja Pripravljeni na 55, ki jih obravnava svet.

Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo.

Z več dela na daljavo se izpusti ogljikovega dioksida kratkoročno zmanjšajo, saj se ljudje redkeje vozijo na delo, na dolgi rok pa bi se lahko izpusti povečali, saj se ljudje selijo iz mestnih središč in je njihova vožnja na delo daljša, hkrati so manj stimulirani, da kupijo varčnejša vozila, ugotavlja münchenski inštitut Ifo.

Evropska komisija je v okviru misije Podnebno nevtralna in pametna mesta izbrala 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, med katerimi so tudi tri slovenska: Ljubljana, Kranj in Velenje. Izbrana mesta bodo v prihodnjih letih prejela vso podporo in evropska sredstva, da bodo do leta 2030 postala podnebno nevtralna. S tem pa bodo tudi drugim evropskim mestom zgled za doseganje ogljične nevtralnosti.

V občini Kočevje je začel delovati pilotni projekt prevoza na zahtevo. Do 24. aprila je storitev na voljo brezplačno, nato pa bodo prevoze zaračunavali po sprejemljivih in delno subvencioniranih cenah. Prevozi naj bi bili tudi bolj prilagodljivi in zato bolj zanimivi za uporabnike.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v kraju Grünheide blizu Berlina uradno odprl svojo prvo evropsko tovarno. Odprtja se je udeležil tudi izvršni direktor Tesle Elon Musk, ki je prvim kupcem osebno izročil prve v Evropi proizvedene avtomobile modela Y.

Eko sklad je v petek v uradnem listu objavil zaključek javnega poziva za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo. Na poziv je prejel veliko število vlog, tako da so vsa sredstva za letos že rezervirana, so pojasnili. Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo zagotovitev dodatnih sredstev in nov razpis.

Francoska letalska družba Air France je začela potnikom zaračunavati od enega do 12 evrov dodatka za trajnostno letalsko gorivo. Hkrati jim bo omogočila dodatne prostovoljne prispevke, s katerimi bodo lahko zmanjšali svoj ogljični odtis. Na določenih progah bo enako prakso uvedel tudi njen nizozemski partner KLM.

Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford namerava povečati načrtovano proizvodnjo svojega popolnoma električnega poltovornjaka F-150 lightning (strela) na 150.000 vozil na leto, s čimer želi zadovoljiti veliko povpraševanje po tem vozilu, so sporočili iz podjetja. S proizvodnjo poltovornjakov bodo sicer začeli letos spomladi.

Eko sklad je v uradnem listu objavil štiri nove javne pozive, prek katerih nudi sredstva za naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za pnevmatike višjega energijskega razreda pri tovornih vozilih in avtobusih, naprave za samooskrbo z električno energijo in nakup novih vozil za prevoz potnikov in šolarjev.

Slabost električnih vozil je, da traja polnjenje baterije nekoliko dlje kot "tankanje" goriva pri vozilih na pogonska goriva. A to pomeni zgolj, da bomo morali nekoliko spremeniti svoje navade in polnjenje vozila načrtovati vnaprej, tako da bomo v tem času skočili še po kakšnih opravkih. Prav s tem v mislih in po meri uporabnikov električnih vozil je Petrol v Novem mestu odprl prvo središče večstandardne polnilne infrastrukture za električna vozila ob nakupovalnem središču Supernova Qlandia. V tem najsodobnejšem polnilnem centru za električne avtomobile je prostora za osem vozil, ki jih je možno polniti na dveh ultrahitrih in treh običajnih polnilnicah.

Medtem ko se pripravljamo na prehod na električno mobilnost, gredo avtomobilski proizvajalci še korak naprej. Ti namreč v prihodnosti stavijo tudi na vozila na vodikov pogon. Gre za vozila z električnim motorjem in napravo, ki med vožnjo iz vodika proizvaja energijo. Takšna vožnja je povsem brez emisij CO2, stranski produkt je zgolj voda. Prednost pogona na vodikove gorivne celice je predvsem povečan doseg, tudi ob večjih obremenitvah, ter kratek čas polnjenja.

Električni avto odlikujejo predvsem lastnosti, kot so nizki stroški polnjenja, vožnja brez izpustov škodljivih snovi, konstanten navor in tiho delovanje. A prihodnost e-mobilnosti bo veliko bolj interaktivna, kot smo bili vajeni doslej. Nov Renaultov model, ki prihaja spomladi, je znanilec nove dobe, ko bo vozilo storitev.

Prihodnost mobilnosti ne pomeni zgolj novih načinov vožnje, novih pogonov in elektrifikacije. Prihodnost mobilnosti je vedno tudi oblikovalski izziv. Vključiti vse potrebne komponente v vozilo, ki šele nastaja, rešiti izzive v zvezi s polnjenjem ter hkrati poskrbeti za privlačen videz in okolju prijazen sistem, ni lahka naloga. Zato so si izvirni koncepti, kot sta Renaultova električna prototipa R5 in Morphoz, prislužili mednarodne nagrade, še preden so zapeljali na cesto.

V francoskem Flinsu stoji prva evropska tovarna, ki deluje po principu krožnega gospodarstva na področju mobilnosti. Gre za podjetje, ki je namenjeno podaljševanju življenjske dobe električnih vozil, recikliranju odsluženih baterij in drugih avtomobilskih delov ter ponovni uporabi akumulatorjev za shranjevanje zelene energije.

Kako bo videti prihodnost mobilnosti, kaj pomeni energijski prehod in kako je videti življenje na t. i. pametnem otoku, se lahko že danes prepričamo na portugalskem otoku Porto Santo in francoskem otoku Belle-Île-en-Mer. Ker gre na obeh otokih za občutljive ekosisteme, želijo lokalne oblasti z energijskim prehodom zmanjšati emisije. Zato so pred tremi leti začeli izvajati projekte pametnih električnih ekosistemov.

Odpadki enega podjetja so lahko surovina drugega. Ta miselnost se v luči podnebnih sprememb in tudi splošnega pomanjkanja surovin vse bolj uveljavlja. Mnoga podjetja pa dejstvo, da za proizvodnjo novih izdelkov uporabljajo reciklirane materiale, izpostavljajo kot prednost in dodano vrednost. Krožno gospodarstvo je namreč ena od rešitev za številne okoljske težave, ki smo si jih nakopali zaradi potrošniškega načina življenja. Ta koncept se vse bolj uveljavlja tudi v avtomobilski industriji.

Višja izpostavljenost onesnaženemu zraku je lahko povezana s poslabšanjem duševnih bolezni, kaže ena izmed zadnjih in redkih raziskav na tem področju. V raziskavi so zajeli 13.000 prebivalcev Londona. Odkrili so, da že relativno nizko povečanje v izpostavljenosti dušikovemu dioksidu (NO2), lahko vodi do 32 odstotnega povečanja tveganja, da bo oseba potrebovala terapijo in kar 18 odstotno povečanje tveganja za sprejem v bolnišnico zaradi duševnih težav. Raziskovalci so dejali, da lahko ugotovitve verjetno prenesemo tudi na številna mesta v razvitih državah, znižanje onesnaženosti zraka pa bi lahko blagodejno vplivalo na zdravje milijonov ljudi.

Avstrija je cilj zmanjševanja izpustov CO2 vzela zelo resno. Po tem, ko so avgusta prvič registrirali več novih avtomobilov na hibridni in električni pogon kot takšnih, ki jih poganjata dizel ali bencin, do se zdaj osredotočili tudi na taksiste. Na Dunaju bodo tako kmalu vozili le še okolju prijaznejši taksiji.

Čeprav se zdi paradoksalno, so tiho delujoča električna vozila ljudem in živalim hkrati prijazna in nevarna. Neslišen motor namreč predstavlja nevarnost za pešce, saj pogosto ne morejo slišati, da se jim približuje vozilo. Zato vlagajo proizvajalci pri zasnovi električnih vozil veliko truda tudi v to, kako ustvariti zvok, ki bo učinkovito opozoril na avtomobil in bo hkrati nemoteč.

Avstrijski statistični urad je sporočil, da je bilo v tej državi avgusta prvič registriranih več avtomobilov na hibridni in električni pogon kot pa takšnih, ki jih poganjata dizel ali bencin. Sicer pa je na splošno nekoliko upadel delež lastništva avtomobilov.