brez

V ZDA je približno 75 odstotkov proizvodnje premoga že dražje od proizvodnje energije iz obnovljivih virov za ameriška gospodinjstva, razkriva nova raziskava. Avtorji raziskave so optimistični, da bi se s prebojem novih tehnologij lahko že kmalu za vedno poslovili od premoga.

V večini Slovenije je nekaj povsem samoumevnega, da lahko odpremo pipo, si natočimo kozarec in vodo spijemo. Smo ena redkih držav, kjer lahko to počnemo brez skrbi. Če načrtujete kakšno potovanje, pa je dobro, da pred odhodom preverite, ali je voda iz pipe na vaši destinaciji varna za uživanje.

Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji vsako leto načrpamo več vode, predvsem zaradi povečanih potreb proizvodne in storitvene dejavnosti. Poraba gospodinjstev pa ostaja približno enaka. Skoraj vso vodo pa pridobivamo iz podzemnih virov.

Slaba informiranost širše javnosti je le ena od ovir, da stanje elektromobilnosti v Sloveniji še ni takšno, kot bi si želeli. To nam je potrdil tudi Andrej Pečjak, pionir elektromobilnosti v Sloveniji, ki ima z električnimi avtomobili malo morje izkušenj. Med drugim nam je zaupal tudi, katere so še manj znane prednosti avtomobilov, ki jih poganja elektrika, in kakšni premiki se na področju elektromobilnosti obetajo v bližnji prihodnosti.

Čeprav se električni avtomobili v svetu uveljavljajo počaseje, kot so predvidevali strokovnjaki, pa bodo zagotovo prej ko slej postali del našega vsakdana. Da bomo dobro pripravljeni na njihov prihod, je pametno že danes vedeti čim več karakteristik vozil na električni pogon in razbiti mite, ki med potencialne bodoče uporabnike sejejo strah in negotovost. Ste denimo vedeli, da litij-ionske baterije, ki poganjajo električne avtomobile, tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ob ustreznem ravnanju ne izgubijo več kot 15 odstotkov kapacitete? Ali da e-avtomobili tako rekoč ne potrebujejo servisa? Podrobnosti razkrivamo v nadaljevanju!

Na svetu danes živi 2,1 milijarde ljudi, ki doma nimajo pitne vode, kar vpliva na njihovo zdravje, izobraževanje in preživljanje. V Sloveniji smo med tistimi srečniki, ki si lahko brez skrbi vodo natočimo iz pipe. Prav zato so na ministrstvih za okolje in zdravje podpisala pobudo, s katero želijo v podjetjih in organizacijah spodbujati pitje vode iz pipe.

V ljubljanskem lokalu napovedujejo: če bodo izbrani na mednarodnem natečaju, bodo poslovali skoraj povsem brez odpadkov. A kaj to pomeni? Prilagoditi se bodo morali tako dobavitelji kot tudi potrošniki.

V zadnjih letih se v razviti družbi vse več govori o elektromobilnosti ali krajše e-mobilnosti, ki uvaja nov koncept urbane mobilnosti in temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter hrupa in s tem posledično v prvo vrsto ponovno postavlja ohranjanje okolja. Zakaj ponovno? Verjeli ali ne, električna vozila so se po cestah sveta v preteklosti že vozila. Še več, z njimi so se prevažali, še preden so na trg prišli avtomobili na fosilna goriva. Kdaj in zakaj je prišlo do ponovne oživitve in kako zelo e-mobilni smo trenutno Slovenci?

Britanski proizvajalec luksuznih avtomobilov Aston Martin je na avtosalonu v Ženevi razkril novega terenca, ki pa bo povsem električen. S tem so nakazali, da bodo tudi oni sledili svetovnemu trendu vse večje elektrifikacije vozil. Množično proizvodnjo električnega športnega terenca bodo predvidoma zagnali v treh letih.

Mednarodna skupina znanstvenikov je nedavno objavila rešitev, kako zajeti CO2 iz ozračja in ga preoblikovati v premog. Če bi metoda v prihodnje zaživela v množični rabi, bi bil to po mnenju avtorjev pomemben preboj v prizadevanjih za znižanje izpustov toplogrednih plinov.

Tretješolci iz Nove Cerkve letos s pustnim kostumom niso odganjali le zime, ampak tudi plastične vrečke. S kostumi, s katerimi so v tradicionalni pustni povorki v Novi Cerkvi napovedali boj proti plastiki, so se pridružili kampanji o vplivu uporabe nosilnih plastičnih vrečk na okolje s sloganom 'Imam svojo vrečko.'

Bi večkrat sedli na kolo, če bi v zameno za to, poleg vseh koristi kolesarjenja za telo in okolje, dobili še davčno olajšavo, brezplačno kolo ali vstopnice za kino? Ker je promet eden od najhujših onesnaževalcev okolja in zraka, se številna mesta poleg vse strožje zakonodaje za industrijo obračajo tudi k spodbujanju ljudi k bolj trajnostnim in zelenim načinom potovanja.

Slamice v pijači, palčke za ušesa, ovitek od sendviča, plastenka od vode … To je le nekaj plastičnih izdelkov, ki jih običajno uporabimo le enkrat, nato pa v zelo kratkem času pristanejo v smeteh oziroma v našem okolju, vodi, hrani. A vseh teh odpadkov ne bi bilo, če bi spremenili svoje navade. S tem pa bi naši Zemlji – in vsem njenim prebivalcem – prihranili veliko težav.

Ste vedeli, da se pri zmanjšanju hitrosti na avtocesti s 130 na 100 km/h poraba goriva zmanjša kar za 20 odstotkov, izpusti pa za 20 do 40 odstotkov? To je le en od ukrepov, ki jih za boljši zrak lahko naredi vsak od nas. Poglejte, koliko je s tem ukrepom privarčeval Boštjan Paradiž, strokovnjak z Arsa.

Plastika onesnažuje. To vemo. Vemo tudi, da si sveta brez nje ne moremo več predstavljati. Toda: ali tudi vemo, da je v okolje spuščamo še več, kot se zavedamo? Na primer takrat, ko si umivamo zobe ali obraz, pa ko peremo perilo ...

Veliki koralni greben je vreden 38 milijard evrov, vreden preveč, da bi ga lahko pustili propasti, opozarjajo strokovnjaki. Greben zgolj z vidika turizma ustvari oziroma podpira 64.000 delovnih mest, avstralskemu gospodarstvi pa doda dobre štiri milijarde evrov na leto.

Alojz Zorec je tisti srečnež, ki je v finalni oddaji 6. sezone SIT osvojil domačo sončno elektrarno in tako bo od sedaj naprej proizvajal lastno električno energijo ter si s tem zagotovil energetsko neodvisnost. Računa, da si bo mesečni račun oskrbe z električno energijo znižal iz 90 na 14 evrov, na letni ravni pa to pomeni več kot 900 evrov prihranka.

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.

Ste kdaj računali, koliko vas stane osebno vozilo na leto? To je eden od tistih stroškov, ki jih je bolje ne računati, tako kot na primer stanovanjski kredit. Za ene je avto statusni simbol, za druge prevozno sredstvo. Slednji zagotovo veliko bolje pretehtajo vsak cent, ki ga vložijo vanj. Takšna je trojica prijateljev, ki si že leto in pol deli vozilo. Preverite njihove izračune.

V Sloveniji kar 80 odstotkov vseh voznikov dnevno prevozi le 20 km. Večino časa tako naši jekleni konjički stojijo na parkiriščih. Če bi med seboj delili vozila, bi privarčevali, zmanjšali pritisk na okolje ter krepili družbeno odgovornost. Številni so se že 'našli' v tej miselnosti.

Zaživela je spletna stran ''Manj je več''. Na strani je mogoče najti naslove številnih obrtnikov in organizacij, kjer popravljajo, obnavljajo ali nudijo izposojo različnih predmetov. Prav tako pa lahko na strani uporabnik najde naslove Zero Waste trgovin, kjer lahko določene izdelke kupite brez embalaže. 

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.

Evropska komisija je predstavila sveženj predlogov za čistejši prometni sektor. Ključen je predlog za 30-odstotno znižanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih osebnih avtomobilih in kombijih do leta 2030. Z ukrepi želijo uresničiti cilje pariškega dogovora in dvigniti konkurenčnost v primerjavi s Kitajsko, pa tudi povrniti zaupanje potrošnikov po Volkswagnovi aferi.

V Centru ponovne uporabe na Povšetovi v Ljubljani je kupcem na voljo poseben avtomat, ki toči izdelke brez embalaže. Bert kupcem, ki po izdelke pridejo s svojo (povratno) embalažo, ponuja BIO čistila, šampone, več vrst kisa in olje.

Avstralija je vzpostavila skoraj milijon in pol evrov vreden sklad, namenjen financiranju iskanja rešitev za ogroženi Veliki koralni greben. Sklad bo zagotovil finančne spodbude znanstvenikom, inovatorjem, podjetnikom in industriji, del denarja pa bodo namenili za boj proti množičnemu razmnoževanju bodičaste morske zvezde, ki se prehranjuje s koralami.

Prevelika gneča na priljubljenih svetovnih turističnih destinacijah je povzročila, da se vedno več držav odloča za omejitve obiska in druge ukrepe, ki bi omejili nadaljnje uničevanje okolja. Med njimi sta tudi perujski Machu Picchu in italijanske Cinque Terre.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.

Odločitev za bolj zdravo prehrano lahko zmanjša posameznikov vodni odtis za do 55 odstotkov, kaže nova raziskava. Največji vpliv na to ima prehod na vegetarijansko prehrano, a že zmanjšanje porabe mesa prispeva k najmanj desetodstotnem zmanjšanju porabe vode. Prehod na zdravo prehrano je tako po mnenju raziskovalcev zmaga za ljudi in za Zemljo.

Domžale so prve v Sloveniji dobile moderno solarno avtobusno postajo, kjer si boste lahko med čakanjem na avtobus napolnili izpraznjen telefon, prebrali informacije o vremenu ali prometu in se celo pogreli v mrzlih zimskih dneh. Opremljena pa je tudi z defibrilatorjem.

Globalna podnebna konferenca v poljskih Katovicah ni dosegla osnovnega namena, ocenjuje geograf in ekolog Dušan Plut. Podobnega mnenja so tudi v nevladni organizaciji Umanotera, kjer poudarjajo, da so v Katovicah kratkoročni interesi držav prevladali nad znanostjo. Z izkupičkom podnebnih pogajanj je nezadovoljen tudi minister za okolje in prostor Jure Leben.