brez odpadkov

Zagotovo ste se že kdaj soočili z dilemo, ali popraviti tisto vam ljubo, a že malce dotrajano torbico. Ali pa če še enkrat popraviti pralni stroj, saj ta ni več v garanciji, popravilo pa ni ravno poceni. Obrtniki, izurjeni za popravila, s cenami težko konkurirajo nizko cenovnim izdelkom na trgu, zato se včasih potrošniku na prvi pogled zdi, da se mu preprosto bolj splača izbrati nov izdelek, kot za popravilo plačati skoraj toliko kot nakup. Bi lahko trend obrnili v drugo smer, če bi, kot so to že leta 2017 storili na Švedskem, oklestili davčno stopnjo za popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov? Okoljske organizacije predlagajo nižjo davčno stopnjo v sektorju ponovne rabe in popravil v Sloveniji.

Uporaba naravnih okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, je naravi najbolj prijazna oblika božične oziroma novoletne okrasitve z drevesci, zagotavljajo na Zavodu za gozdove Slovenije. Kaj morate vedeti pri izbiri božičnega drevesca?

''Zaradi podnebne krize smo vse bližje časom, ko bo samooskrba z vodo, energijo in hrano postala zelo pomembna,'' se zaveda Andrej Fideršek, ki bo v Žalcu porušil 130 let staro hišo, njene dele pa uporabil pri gradnji nove funkcionalne hiše brez odpadkov, ki se bo prilagajala podnebnim spremembam. Skupaj z arhitektko Jono Rak Koceli sta projekt prijavila na evropski razpis New European Bauhaus in med 2000 prijavljenimi osvojila prvo mesto, kar je Žalec postavilo na evropski zemljevid. Okoli hiše, ki bo predvidoma zgrajena naslednjo jesen, bosta namesto 'zelene puščave' zasnovala permakulturni gozd, Andrej pa želi sokrajanom ponuditi prostor, kjer si lahko izposodijo lopato, ki je nimajo, ali pa prevzamejo solato, ki bi sicer zgnila, vse zaradi zmanjševanja potrošništva in odpadkov. Pohištvo bo v prvi vrsti funkcionalno, saj si ne želi živeti "v izložbi z nobel pohištvom".

Ugotovitve projekta Pirati plastike, ki je preučeval onesnaženost slovenskih rek s plastiko, vzbujajo precej skrbi. Mikroplastične delce so raziskovalci potrdili v kar treh četrtinah vzorcev iz slovenskih potokov in rek. Največ mikroplastičnih delcev so odkrili v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem ter Dravinja v Zrečah. Le šest od 32 rek, katerih vzorce so analizirali, za zdaj ostaja neonesnaženih. To so Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava.

Črni petek se je z enega dne najprej raztegnil na črni teden, zdaj pa je videti, da smo priča kar črnemu mesecu. In zaradi potrošništva, ki ga še dodatno poganjajo akcijske nizke cene, postaja črn tudi naš planet, saj se zaradi toplogrednih plinov, ki jih generira potrošnja, nezadržno segreva. Preden kupite nov izdelek, premislite, ali ga sploh potrebujete. Če pa ga res potrebujete, imate, preden se odločite za nov izdelek, na voljo še precej alternativ – od izposoje do trgovin z druge roke.

Samo v Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca. V zadnjem času ste zagotovo opazili oglase modne industrije, ki obljublja zeleno modo. Vedno večji delež prodajalcev zatrjuje, da so izdelki narejeni iz recikliranih materialov, kar dokazujejo različni zeleni certifikati na etiketah. Če dvomite o tem, kar ti certifikati obljubljajo, jih pred nakupom preverite, če pa je nalepka s certifikatom ovita v plastiko, je to zagotovo znak, da nakup ni tako zelen, kot zatrjujejo proizvajalci.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Podnebna kriza je ena najbolj perečih težav sodobne družbe, ki vse bolj postaja tudi ena glavnih političnih tem. Če želimo ohraniti naš planet, moramo postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. To pa bomo postali le tako, da bo vsak od nas in tudi družba kot celota spremenila svoje navade in izbirala bolj trajnostne rešitve. Preverite, kako lahko izboljšamo svoj odnos do okolja in kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.

CME Media Group je postala prva medijska skupina iz osrednje in vzhodne Evrope, ki se je kot mednarodna članica pridružila projektu albert, katerega namen je spodbujanje okoljske trajnosti v filmski in televizijski panogi. CME se je pridružila članom, kot so Fremantle, ITV in Sky, ter priznava, da njena prizadevanja postati najboljša ustvarjalka vsebin v osrednji in vzhodni Evropi ne smejo povečati njenega vpliva na okolje.

Odpadki enega podjetja so lahko surovina drugega. Ta miselnost se v luči podnebnih sprememb in tudi splošnega pomanjkanja surovin vse bolj uveljavlja. Mnoga podjetja pa dejstvo, da za proizvodnjo novih izdelkov uporabljajo reciklirane materiale, izpostavljajo kot prednost in dodano vrednost. Krožno gospodarstvo je namreč ena od rešitev za številne okoljske težave, ki smo si jih nakopali zaradi potrošniškega načina življenja. Ta koncept se vse bolj uveljavlja tudi v avtomobilski industriji.

Bled se strateško usmerja v trajnostni oziroma zeleni turizem. S tem je povezan tudi umik množičnih prireditev z obale Blejskega jezera, na katere nameravajo umeščati le še manjše kulturne dogodke. Hkrati pa v kraju še vedno obstajajo težnje po velikih dogodkih in zabavnih prireditvah z več tisoč udeleženci ob jezeru.

Znani so prvi rezultati spomladanskega vzorčenja v projektu Pirati plastike in primerjava s podatki iz Nemčije. Izkazalo se je, da je z mikroplastiko najbolj onesnažena Sava. Sledile so Krka pri Otočcu, Lahinja v Črnomlju, Dravinja v Zrečah, Glinščica v Ljubljani in Kamniška Bistrica v Domžalah.

Vsa Slovenija stiska pesti, da bi mladi štorklji, Riki in Kiki, uspešno premagali vse ovire na svoji selitveni poti. Lani so žal vse tri opremljene štorklje na poti poginile. Letos zaradi vremenskih pogojev pri beli štorklji beležijo enega najslabših gnezditvenih uspehov. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic pa opažajo še, da bele štorklje zaradi intenziviranja kmetijstva zapuščajo panonski svet.

Daleč največ je na trgovskih policah pakiranega korenja, sledi paradižnik, ki je v več kot polovici primerov na voljo zgolj pakiran, najpogosteje v plastični embalaži. Najlažje se embalaži izognemo pri nakupu kumar, saj kar pri petih trgovcih ponujajo zgolj nepakirane. To kažejo rezultati popisa pakiranega sadja in zelenjave v slovenskih prodajalnah. Nepakirana zelenjava, ki je okolju veliko prijaznejša, je v večini primerov tudi cenejša, zato se nakupu pakiranega sadja in zelenjave raje izognite.

V prebavnih sokovih kravjega želodca se nahajajo mikrobi, ki učinkovito razgrajujejo plastiko, so odkrili dunajski raziskovalci. Odkritje je pomembno, saj bi lahko na podlagi tega v prihodnosti s stranskim proizvodom mesne industrije na naraven način reciklirali plastiko.

V zadnjem času so podjetja s hitro modo začela na veliko oglaševati, kako zelena so – v svoji ponudbi oglašujejo reciklirane in bio materiale. A resnica je, da je skoraj polovica ženskih in moških oblačil na razprodaji na vodilnih britanskih spletnih straneh še vedno narejena iz povsem nove plastike, delež reciklirane ponudbe pa je zanemarljiv.

Na globalni ravni smo doslej reciklirali manj kot deset odstotkov vse proizvedene plastike. Prebujajo pa se nove podjetniške pobude, ki razvijajo trajnostne rešitve, ki nadomeščajo plastiko, hkrati pa naslavljajo še druge okoljske probleme. V juliju, ko poteka projekt 'Brez plastike', smo zbrali nekaj zanimivih podjetniških idej in spodbud, s pomočjo katerih bi lahko zmanjšali porabo plastike.

Na prvi poletni šoli, ki je potekala v Ljubljani ter združuje oblikovanje in znanost, je 23 udeležencev iz različnih držav odprlo vprašanja o okolju in vse večji prisotnosti sintetične hrane. Ta se zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in omejene razpoložljivosti naravnih virov hrane že zdaj pojavlja kot rešitev za prihodnost. Pa smo ljudje pripravljeni na takšno preobrazbo?

Hitra moda je povzročila okoljske težave, ki jih kar ne znamo rešiti. Posamezniki, ki želijo biti v trendu, vsako sezono kupijo kakšno novo oblačilo. Ali pa jim stara oblačila niso več prav in tako ta največkrat pristanejo na deponijah. V zadnjih letih so se kot zelena rešitev na področju mode za zmanjšanje odpadkov pojavile izposojevalnice oblek. Toda, finski raziskovalci ugotavljajo, da je ta rešitev v nasprotju s pričakovanji okolju najmanj prijazna.

Evropska komisija je predstavila smernice za pravila o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo. Sprejela je tudi izvedbeni sklep o spremljanju in poročanju o ribolovnem orodju, ki vsebuje plastiko, in o zbranem odpadnem ribolovnem orodju. S tem želijo zmanjšati količino morskih odpadkov ter spodbujati prehod na krožno gospodarstvo.

"Naučili smo se, kako veliko plastike je skrite v naši okolici. Na enem območju smo našli celo star glasbeni stolp, kar pomeni, da ljudje sploh ne pomislijo, kaj to pomeni za naravo," je povedala sedmošolka Maruša, ena izmed 'slovenskih piratk plastike'. Več kot 50 osnovnih šol se je pridružilo projektu Pirati plastike, v katerem otroci in dijaki v manjših skupinah s svojimi mentorji ob slovenskih rekah raziskujejo plastične odpadke in odkrivajo raven onesnaženosti z makro- in mikroplastiko.

Po tem, ko so pridobili gradbeno dovoljenje je Holding slovenske elektrarne začel graditi največjo sončno elektrarno v Sloveniji. Kot so sporočili iz HSE, so namreč pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje za 3,036-megavatno elektrarno, ki jo bodo gradili na rekultiviranem in zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno pri Hrastniku. Temeljni kamen bodo položili v začetku julija.

Evropa si je zadala ambiciozen podnebni cilj, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Finsko mesto Lahti, zelena prestolnica Evrope za leto 2021, je na obetajoči poti, da bo ta cilj dosegla kar 25 let pred rokom. Kaj počnejo prav in kaj se lahko druga mesta naučijo od njih?

Ste vedeli, da za nastanek ene bombažne majice v vaši garderobni omari, ki je morda sploh ne oblečete več, porabijo kar 2700 litrov vode samo v procesu njenega nastanka? Tekstilna industrija je postala druga največja onesnaževalka okolja. Raziskovalci opozarjajo na številne težave, ki jih povzroča hitra moda. Problem lahko pričnemo reševati že, ko stojimo pred vrati svoje omare, – ta namreč pogosto poka po šivih od oblačil, ki jih le redko oblečemo.

V Sloveniji imamo vse več trgovin, ki ponujajo del izdelkov brez embalaže, pa tudi trgovin, ki stremijo k temu, da se povsem odpovejo plastični embalaži. Po Ljubljani, Mariboru, Kamniku, Kopru, Novi Gorici in drugih krajih, so zdaj prvo "zero waste" trgovino dobili tudi v Murski Soboti.

Vse več držav prepoveduje uporabo plastičnih vrečk in izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, saj se plastični mikrodelci nahajajo že praktično povsod. Za mnoge raziskovalce je tako pravi izziv iskanje alternativ, ki bi bile okolju prijaznejše, ki bi se hitro razgradile in ne bi onesnaževale okolja. Rešitve so našli v ribah, rakih, algah, sadju in rastlinah.

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Čeprav ljudje stremimo k čistejšemu okolju, še vedno premalo naredimo za naravo in nakupujemo, tako kot nam je najlažje. Mlada Ljubljančana pa sta stopila iz cone udobja in uresničila svojo idejo: življenje brez embalaže. S svojim projektom pa pomagata tudi drugim, ki bi radi ustvarili čim manj odpadkov.

Paros si je postavil ambiciozen cilj: postati želi prvi otok na svetu brez plastičnih odpakov. A do tega cilja je pot še dolga. Pobudniki prepričujejo gostince in druga podjetja, da se odrečejo nepotrebni plastiki, izboljšati pa morajo tudi sistem za ravnanje z odpadki.

V japonskem parku Nara, ki je priljubljena turistična destinacija, je v zadnjih štirih mesecih zaradi zaužitja plastike poginilo devet jelenov. V želodcu enega izmed njih so našli kar štiri kilograme plastičnih odpadkov. Jeleni so najverjetneje poginili zaradi slabe prehranjenosti, saj je njihova prebavila blokirala plastika.