brez izpustov

S svetovno uveljavljeno klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o izplenu prvega tedna podnebne konference v Glasgowu. Kot ocenjuje, je bila retorika svetovnih voditeljev, čeprav gre verjetno deloma tudi za 'kamera efekt', neverjetno spodbudna. A retorika nas seveda ne sme zavesti, eno so obljube, drugo pa dejanja. Kot poudarja, gre za pomemben trenutek, ki ga ne smemo zamuditi. V nasprotju s preteklostjo so tokrat zaradi reševanja covidne krize sproščene milijarde, ki naj hkrati postanejo naložbe za podnebno boljšo prihodnost, poziva. Izpostavlja, kako pomemben je dogovor o skladu za revnejše države, na katerega nikakor ne smemo gledati kot na pomoč ljudem v Afriki, ampak kot na investicijo vase. V našem interesu je, da Afrika dobi zeleno energijo – če se bo namreč ta začela ogrevati na fosilna goriva, bomo pogubljeni, svari.

V Glasgowu poteka podnebna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Sprejeli so zavezo o zmanjšanju toplogrednega plina metana, ki v veliki meri nastaja pri živinoreji. Naše prehranske odločitve tako igrajo ključno vlogo pri našem ogljičnem odtisu. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana ter da ne pristane med odpadki, naštevajo v organizaciji Umanotera. Izdali so posebno kuharico, ki so jo poimenovali Babičina podnebna kuharica. Veliko mesnih jedi lahko namreč pripravimo tudi na rastlinski osnovi in ta kuharica ponuja številne okolju prijazne recepte.

Medtem ko se pripravljamo na prehod na električno mobilnost, gredo avtomobilski proizvajalci še korak naprej. Ti namreč v prihodnosti stavijo tudi na vozila na vodikov pogon. Gre za vozila z električnim motorjem in napravo, ki med vožnjo iz vodika proizvaja energijo. Takšna vožnja je povsem brez emisij CO2, stranski produkt je zgolj voda. Prednost pogona na vodikove gorivne celice je predvsem povečan doseg, tudi ob večjih obremenitvah, ter kratek čas polnjenja.

Električni avto odlikujejo predvsem lastnosti, kot so nizki stroški polnjenja, vožnja brez izpustov škodljivih snovi, konstanten navor in tiho delovanje. A prihodnost e-mobilnosti bo veliko bolj interaktivna, kot smo bili vajeni doslej. Nov Renaultov model, ki prihaja spomladi, je znanilec nove dobe, ko bo vozilo storitev.

Znanstveniki so pripravili grafične prikaze 180 lokacij po svetu, ki prikazujejo, kako bodo te videti, če se bo globalna svetovna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,5 stopinje Celzija, za kar bomo morali drastično znižati emisije, ali če se temperatura dvigne za tri stopinje Celzija, če bomo nadaljevali po poti kot danes. Projekcija tako prikazuje Buckinghamsko palačo, Pentagon, Burdž Kalifo in druge znane svetovne lokacije, obdane z vodo. Po projekciji se lahko z drsnikom premikate levo in desno in tako jasno vidite razliko med dvema scenarijema.

Odpadki enega podjetja so lahko surovina drugega. Ta miselnost se v luči podnebnih sprememb in tudi splošnega pomanjkanja surovin vse bolj uveljavlja. Mnoga podjetja pa dejstvo, da za proizvodnjo novih izdelkov uporabljajo reciklirane materiale, izpostavljajo kot prednost in dodano vrednost. Krožno gospodarstvo je namreč ena od rešitev za številne okoljske težave, ki smo si jih nakopali zaradi potrošniškega načina življenja. Ta koncept se vse bolj uveljavlja tudi v avtomobilski industriji.

Svetovni sistem oskrbe s hrano v trenutni obliki povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Sedanji način proizvodnje hrane poleg tega vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije, opozarjajo v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera. Tudi z manjšimi prilagoditvami lahko pomembno vplivamo na izboljšanje stanja našega planeta. Manjkrat se odločimo za meso, kupujmo sezonske jedi in raje kot po 'eksotičnih živilih' posegajmo po lokalno pridelanih zelenjavi in sadju – v jesenskem času so to jabolka, hruške in kakiji. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, naštevajo nekaj načinov, kako lahko s tem, kaj položimo na svoj krožnik, vplivamo na našo prihodnost.

Ena od večjih skrbi pri električnih vozilih je, kam z odsluženimi akumulatorji. Čeprav se njihova življenjska doba zaradi razvoja tehnologije podaljšuje, pa po skoraj 10 letih niso več dovolj zmogljive za uporabo v električne vozilu. Toda, še zdaleč ne romajo na odpad, pač pa se za rabljene akumulatorje začne drugo življenje. S primerno predelavo jih namreč lahko uporabljamo za napajanje dvokolesnikov in številnih drugih električnih naprav.

Kar deset metrov in pol široki ter več kot pet metrov visoki 'orjaški korali', stari štiri stoletja, se je uspelo do pred kratkim skrivati v Velikem koralnem grebenu. Znanstveniki so nad odkritjem ene največjih in najstarejših kolonij koral v tem ranljivem ekosistemu navdušeni. Veliki avstralski koralni greben velja za eno največjih naravnih čudes sveta in je že več kot tri desetletja pod Unescovo zaščito. V zadnjih letih pa je zaradi globalnega segrevanja, ki je vplivalo na dvig temperature morske vode, na tem območju odmrlo kar 30 odstotkov koral.

V bližini Knina na Hrvaškem je Petrol zagnal svoj drugi vetrni park. Zeleno, trajnostno energijo bodo tam pridobivali s pomočjo devetih vetrnic. Vetrni park, ki bo vsako leto proizvedel elektriko za kar 30.000 povprečnih gospodinjstev, je bil v celoti postavljen brez finančne podpore ali subvencij.

Zmanjševanje izpustov CO2 je nujno, če želimo omiliti podnebne spremembe. Ne moremo se namreč zanašati na to, da bo narava sama iz ozračja odstranila presežke emisij. Zaradi številnih gozdnih požarov je namreč ravno obratno. Amazonski deževni gozd namreč v zadnjih letih proizvede kar trikrat več izpustov CO2, kot ga je sposoben absorbirati, je pokazala nova raziskava brazilskih znanstvenikov.

V zadnjih letih smo priča temeljiti preobrazbi avtomobilske industrije, še zlasti na področju pogonskih sklopov. Države so se namreč zavezale k zmanjšanju porabe fosilnih goriv in posledično izpustov CO2, okoljski standardi so vse strožji, elektrifikacija vozil je tako neizbežna. To je proizvajalce vozil postavilo pred velik izziv: kako izkušnjo vožnje z električnimi vozili približati zahtevnim kupcem? Morda s pomočjo novih tehnologij, ki so jo razvili inženirji formule 1.

Hitra moda je povzročila okoljske težave, ki jih kar ne znamo rešiti. Posamezniki, ki želijo biti v trendu, vsako sezono kupijo kakšno novo oblačilo. Ali pa jim stara oblačila niso več prav in tako ta največkrat pristanejo na deponijah. V zadnjih letih so se kot zelena rešitev na področju mode za zmanjšanje odpadkov pojavile izposojevalnice oblek. Toda, finski raziskovalci ugotavljajo, da je ta rešitev v nasprotju s pričakovanji okolju najmanj prijazna.

Če vas zanimajo hibridni avtomobili, ste verjetno zasledili, da proizvajalci ponujajo t. i. polne hibride in priključne hibride. Toda, kaj ti izrazi pomenijo? Kakšna je razlika med obema tipoma hibridov?

Slovenci se radi pohvalimo, da imamo čudovito naravo, razkošne gozdove, čisto vodo in veliko svežega zraka. Toda nič od tega ni samoumevno. In od naših vsakodnevnih odločitev je odvisno, v kakšnem okolju bomo živeli v prihodnje. Za ohranitev naše narave lahko veliko naredimo že sami. Denimo tako, da proizvedemo manj smeti, varčujemo z vodo in elektriko, se po opravkih opravimo peš ali s kolesom, ali pa izberemo električno vozilo.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

Ljudje smo relativno nemočni glede tega, kakšen zrak bomo dihali, zato je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika ključno, da poskrbimo za sistemske ukrepe, opozarja društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavili so rezultate meritev izpustov NO2, ki jih lahko večinoma pripišemo prometu v prestolnici. Kot najbolj kritične z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se v prestolnici 'izkazali' podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli, križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad), okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte), križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most ter križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu.

Res je, da je bilo lani sedem odstotkov manj proizvedenih emisij, a človeški vpliv na okolje je še vedno tako velik, da se to zelo malo pozna. V velikih državah, ki so morda politično šibke in ki jih je covid-19 hudo prizadel, nastaja na okoljskem področju nepopravljiva škoda, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V Evropi nam za zdaj zaradi pandemije ne bo hudega, opustitev letalskega prometa in turizma bo kvečjemu blagodejno vplivala na naše okolje. A to nas ne sme uspavati, opozarja.

Evropa si je zadala ambiciozen podnebni cilj, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Finsko mesto Lahti, zelena prestolnica Evrope za leto 2021, je na obetajoči poti, da bo ta cilj dosegla kar 25 let pred rokom. Kaj počnejo prav in kaj se lahko druga mesta naučijo od njih?

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ogljični odtis na prebivalca pa je višji od povprečja EU. Poraba električne energije vztrajno narašča, še vedno se preveč vozimo z avtomobili, snega je vse manj, vse več je vročih dni in ekstremnih vremenskih dogodkov.

Množica podnebnih aktivistov se je simbolično poslovila od švicarskega ledenika, ki bo zaradi globalnega segrevanja do leta 2030 popolnoma izginil.

Oslo želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Med drugim načrtujejo popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu. Nekateri sicer takšne drzne napovedi pripisujejo bližajočim se lokalnim volitvam. Tudi z dunajskega letališča so sporočili, da si prizadevajo postati ogljično nevtralni. Medtem pa okoljevarstveniki pozivajo nemško vlado, naj si zastavi ambicioznejše podnebne cilje.

Prihodnost temelji na trajnostnem razvoju, h kateremu pa moramo stremeti vsi: tako posamezniki, kot podjetja in družba nasploh. Le tako bomo lahko zmanjšali ogljični odtis in razbremenili naše okolje ter našim zanamcem zagotovili bivanje v čistem in prijetnem okolju.

Brez energije nam v sodobnem času živeti ni. To je jasno kot beli dan. Prav zaradi tega bi morali stremeti k energetski neodvisnosti ter nadomeščanju fosilnih goriv in jedrske energije z bolj trajnostnimi in obnovljivimi viri, ki bi jih morali znati tudi učinkovito izrabljati. Razmere v svetu, skupaj z našo zavestjo po ohranjanju okolja in zmanjševanju ogljičnega odtisa, nam namreč že dalj časa narekujejo pot proti zeleni transformaciji, povečevanje potreb po energiji pa od nas zahteva vse večjo energetsko učinkovitost. Kako je to videti v praksi in kako premišljeni smo Slovenci pri porabi energije?

Izpusti ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov in kombiniranih vozil, registriranih lani v EU, so se drugo leto zapored zvišali. V povprečju so znašali 120,4 grama na kilometer, kar je dva grama več kot predlani. Razlika med dizelskimi in bencinskimi motorji je pri tem vse manjša, je pokazala raziskava Evropske agencije za okolje.

Svet se sooča s podnebnim apartheidom, saj se bogati lažje prilagajajo bolj vročemu planetu, medtem ko revni najbolj trpijo posledice podnebnih sprememb, je posvaril posebni poročevalec ZN za izredno revščino in človekove pravice Philip Alston. Podnebne spremembe bi lahko izbrisale desetletja napredka, je opozoril v poročilu.

Že drugo leto zapored smo si v Sloveniji nastavili tako imenovano "podnebno ogledalo", ki spremlja, kako uspešni smo pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki kažejo, da smo v 2017 za 2,8 odstotka zmanjšali toplogredne pline, kar pomeni, da smo v okviru zadanih ciljev. Še vedno pa je naša šibka točka promet, kjer so se emisije celo nekoliko povečale in bo treba na tem področju sprejeti največ drznih korakov.

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Okolje nas vse glasneje opozarja, da moramo preiti v nizkoogljično družbo in se vrniti k sožitju z naravnimi danostmi – tudi in zlasti na področju energetike, ki predstavlja izjemno pomembno dejavnost tako z vidika uporabnikov in državljanov, kot z vidika gospodarstva. To pomeni, da bi morali trenutno prevladujoča fosilna goriva zamenjati za obnovljive vire energije, ki proizvajajo stoodstotno čisto energijo, ki jo lahko črpamo iz do okolja prijaznih virov, kot so voda, sonce in veter. Evropa nam je pri tem postavila jasne smernice in cilje, vprašanje pa je, kako zavzeto jim sledimo?

Mednarodna skupina znanstvenikov je nedavno objavila rešitev, kako zajeti CO2 iz ozračja in ga preoblikovati v premog. Če bi metoda v prihodnje zaživela v množični rabi, bi bil to po mnenju avtorjev pomemben preboj v prizadevanjih za znižanje izpustov toplogrednih plinov.