božič

Prazniki so za nami. Za njimi je ostalo veliko odpadkov in če ste imeli naravno božično drevesce, tudi to. Ali veste, kako ga pravilno odložiti? Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.

Prazniki so pred vrati, a še vedno je čas, da premislimo o tem, kako bi jih lahko letos doživeli bolj trajnostno. Zbrali smo nekaj praktičnih nasvetov, ki bodo božično in novoletno čarovnijo obarvali bolj zeleno. Poskrbimo za praznični duh, a se hkrati uprimo pretiranemu potrošništvu.

Kostanjev med je že od nekdaj znan kot pravi tekoči eliksir zdravja. Slovenski raziskovalci so tri leta preučevali lastnosti kostanjevega medu, pri čemer pa so se osredotočili na uporabo medu v medicinske namene. In ugotovitve so optimistične. Kostanjev med čaka pestra prihodnost, ocenjujejo. V Sloveniji ga v dobrih letih pridelajo okoli 2000 ton.

Ste vedeli, da med ni le naravna pomoč, ko nas začne praskati v grlu? Slovenski raziskovalci so tri leta preiskovali lastnosti kostanjevega medu, pri čemer so se osredotočili na delovanje v medicinske namene. Ugotovili so, da se je kostanjev med v praksi izkazal kot učinkovit pripomoček za celjenje ran. V evropskem prostoru ima trenutno kostanjev med najbolj specifične lastnosti, primerne za medicinsko uporabo, ugotavljajo raziskovalci.

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi, ki ji pogovorno rečejo kar čebelja kuga. Ameriške oblasti so začetek januarja prvo cepivo na svetu za medonosne čebele tudi odobrile, kar je vzbudilo upanje med čebelarji. Tuji mediji so o odkritju poročali kot o pomembnem preboju. Za kakšno odkritje gre in ali je navdušenje upravičeno?

Snežna pošiljka, ki je naposled le pobelila tudi nižine, je povzročila pravi kaos. In to ne glede na to, da so v krajih pod 500 metrov nadmorske višine največ, 20 centimetrov, snega zabeležili le na Vrhniki. Nekoč pa je toliko snega zapadlo celo v Strunjanu. Sredi januarja 1987 so naprimer v Postojni izmerili 75, v Ljubljani 89, v Volčjem Potoku pa kar 96 centimetrov snega. Dolgoletne meritve Agencije za okolje kažejo, da sneg v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem.

Življenje z depresijo v prazničnem času.

Ko pomislimo na božični čas, se spomnimo srečnih trenutkov z najbližjimi, preživljanju časa s prijatelji, iskrenih nasmehov, blišča ter veselja.

Plamenca, ki je pobegnil iz ameriškega živalskega vrta, so po 17 letih opazili živega in zdravega. Na priborjeno svobodo je poletel, ker so mu oskrbniki pozabili 'pristriči peruti', tako pa je do svojega novega bivališča v vseh teh letih prepotoval več kot 1126 kilometrov. Zdaj je v svojih dvajsetih letih, svoj novi dom pa je našel v Teksasu.

V GZS po sredinem sprejemu zakona o varstvu okolja opozarjajo, da je za delovanje sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti ključen kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir ter učinkovito izvajanje pravil in nadzor s sankcijami. Tako GZS kot zbornica komunalnega gospodarstva izpostavljata kratek rok za implementacijo rešitev.

Pisalo se je leto 1986/1987. V Murski Soboti je bilo –29 stopinj Celzija, v Ljubljani pa so izmerili 89 centimetrov snega. To je bila zadnja prava in dolga zima pri nas. Pozimi 1951/1952, so v Ljubljani izmerili rekordnih 146 centimetrov snega, v Bohinju pa kar 250 centimetrov. Plazovi so na Gorenjskem in Primorskem pokopali več vasi. Zaradi snežne ujme so mobilizirali moške, ki so pomagali ujetim v snegu. To so zgodovinski prizori, ki si jih danes težko predstavljamo. Verjetnost, da bomo še kdaj doživeli pravo zimo, je zaradi podnebnih sprememb vedno manjša. Toplejše zime in pomladi, ki smo jim priča v zadnjih letih, pa prinašajo večjo verjetnost pozebe. Manjša količina padavin in višje zimske temperature pomenijo tudi manjšo zalogo vode, povezano s pomladanskim taljenjem snega.