ZDA

Podnebne spremembe bi do leta 2050 lahko gospodarstvu povzročile za približno 7000 milijard evrov škode, kaže najnovejše poročilo organizacije Economist Intelligence Unit (EIU). Suše, poplave in manjši pridelek bi lahko ogrozile gospodarsko rast, pa tudi poškodovale infrastrukturo, opozarja poročilo.

Več kot 100 slovenskih strokovnjakov, ki raziskujejo vreme, podnebje in vplive podnebnih sprememb, v odprtem pismu zahteva sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Slovenija ima med državami Evropske unije eno najslabših podnebnih strategij, ki nikakor ni v skladu z zastavljenimi cilji Pariškega podnebnega sporazuma.

Švedska najstnica, ki se še vedno mudi na svoji aktivistični turneji po ZDA, je ameriškim politikom očitala, da si ne prizadevajo dovolj, da bi ustavili podnebne spremembe. Ne kujte me v zvezde, ampak ukrepajte, je pozvala kongresnike. Najnovejše meritve namreč kažejo, da emisij toplogrednih plinov povzročajo še hitrejše globalno segrevanje, kot so predvidevali doslej.

Zrak, ki ga dihamo, je še kako pomemben za zdravje ljudi. Kako zelo lahko vpliva onesnažen zrak, ki smo ga dihali v otroštvu, na poznejši razvoj, tudi duševni, pa je bilo vprašanje, s katerim so se ukvarjali raziskovalci. Ugotovili so, da v državah, ki imajo izjemno slabo kakovost zraka, beležijo za 27 odstotkov več bipolarnih motenj in za šest odstotkov več depresij kot v državah, kjer dihajo boljši zrak.

Mesto New York je pogosto usodno za ptice, ki se zaletavajo v steklene stolpnice in množično poginjajo. Na leto naj bi jih zaradi trka v stolpnice poginilo med 90.000 in 230.000. Newyorški mestni svet je zato sprejel zakon, s katerem bi preprečili množični pogin ptic.

Ameriška agencija za varstvo okolja (Epa) je spremenila pravila glede izpustov toplogrednih plinov v ozračje iz termoelektrarn. Zvezni državam je omogočila, da dovolijo več izpustov, kot je bilo dovoljeno doslej. Okoljevarstveniki se držijo za glavo, premogovna industrija slavi zmago.

Marsikdo hladnejše mesece izkoristi za oddih na rajskih azijskih plažah. A žal, čeprav so te na prvi pogled videti nebeške, je realnost mnogokrat 'umazana'. Vse prevečkrat so plaže in vasi v Aziji zasute z odpadki, ki seveda najdejo pot tudi do svetovnih oceanov. Odkar se je Kitajska odločila, da prepove uvoz odpadkov, so namreč 'smetišče razvitega sveta' postale države jugovzhodne Azije.

Britanski študent iz predmestja Londona je na poseben način pozdravil ameriškega predsednika Donalda Trumpa. S kosilnico je namreč oblikoval sporočila na njivah, ki jih je prav gotovo Trump videl ob pristanku v Londonu. Med drugim mu je jasno sporočil, da se ne strinja z njegovim zanikanjem podnebnih sprememb in mu izrekel nevljudno dobrodošlico.

Medtem ko znanstveniki svarijo, da je treba ustaviti taljenje morskega ledu in podnebne spremembe, je državni sekretar ZDA Mike Pompeo rekordno taljenje ledu na Arktiki označil za veliko gospodarsko priložnost: "Na območju je 13 odstotkov odstotkov še neizkoriščenih črpališč nafte, 30 odstotkov črpališč plina, obilo urana, redkih mineralov, zlata, diamantov, ..."

Ena izmed najbolj ogroženih vrst kitov na svetu doživlja pravi mali 'baby boom'. Raziskovalci so navdušeno delili, da so v zalivu Cape Cod opazili tri biskajske kitovke z mladiči. Gre za ekstremno ogroženo vrsto kitov.

Naše telo se je skozi evolucijo navadilo, da je ponoči tema in da je modra svetloba znak za dan. Z ulično razsvetljavo, uporabo zaslonov v nočnem času in z lučmi doma nevede vplivamo na številne procese v našem telesu, saj se nam poruši naravni ritem. Na ta globalni problem že vrsto let opozarja tudi ameriška aktivistka Audrey Fischer. Z argumenti ji je uspelo prepričati oblasti v domačem Chicagu, da so spremenile načrte za javno razsvetljavo. Pravi, da ne bo odnehala, dokler ne bodo povsod po svetu ponoči videli zvezd.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.

V ZDA je približno 75 odstotkov proizvodnje premoga že dražje od proizvodnje energije iz obnovljivih virov za ameriška gospodinjstva, razkriva nova raziskava. Avtorji raziskave so optimistični, da bi se s prebojem novih tehnologij lahko že kmalu za vedno poslovili od premoga.

Za četrtino vseh prezgodnjih smrti in bolezni na svetu sta kriva onesnaženje in okoljska škoda, ki ju je povzročil človek, ugotavlja prelomno poročilo Združenih narodov. S tem so znova opozorili na grozljivo stanje, v katerem se je znašla Zemlja..

Mednarodna skupina znanstvenikov je nedavno objavila rešitev, kako zajeti CO2 iz ozračja in ga preoblikovati v premog. Če bi metoda v prihodnje zaživela v množični rabi, bi bil to po mnenju avtorjev pomemben preboj v prizadevanjih za znižanje izpustov toplogrednih plinov.

Inšpektorat za okolje in prostor, finančna uprava ter policija so novembra izvedli dve koordinirani akciji nadzora pošiljanja odpadkov prek meja. Preglede so opravili na avtocestnem počivališču Barje pri Ljubljani in v Luki Koper, pri tem pa ugotovili več kršitev, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Plastika onesnažuje. To vemo. Vemo tudi, da si sveta brez nje ne moremo več predstavljati. Toda: ali tudi vemo, da je v okolje spuščamo še več, kot se zavedamo? Na primer takrat, ko si umivamo zobe ali obraz, pa ko peremo perilo ...

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.

Decembra se vse sveti, tudi okraski, darila in ženski obrazi. Pogosto k temu pripomorejo bleščice. Pa ste kdaj pomislili, kje končajo ti svetleči mikrodelci in iz česa so pravzaprav narejeni? Večinoma gre za mikroplastiko, s katero so svetovne vode že močno onesnažene. Znanstveniki zato opozarjajo, da bi morali bleščice povsem prepovedati.

Kako polna je pa vaša omara? Globalna oblačilna industrija je od leta 2000 do leta 2014 podvojila svojo proizvodnjo, med trendi prevladuje "hitra moda", ki zapoveduje kupovanje novih in novih kosov oblačil, ponavljanje videza pa med tistimi, ki zapovedujejo trende, velja za "modni zločin".

Delež elektro avtomobilov v prodaji na Kitajskem se je v letu 2017 zvišal z 1,8 na 2,7 odstotka, posebej veliko povpraševanje je bilo po čistih električnih avtomobilih, ki so jih prodali 652.000. Med evropskimi državami se je povečala prodaja električnih avtomobilov v Franciji in Veliki Britaniji, na Nizozemskem pa se je po izteku državnih subvencij znižala za 60 odstotkov.

Domači in mednarodni turizem skupno ustvarita osem odstotkov vseh globalnih izpustov ogljikovega dioksida, kaže nova raziskava. Ogljični odtis turizma se ob tem hitro povečuje, predvsem na račun letalskih potovanj. Na lestvici držav, ki iz naslova turizma ustvarijo največ izpustov ogljikovega dioksida, kraljujejo ZDA.

Globalna podnebna konferenca v poljskih Katovicah ni dosegla osnovnega namena, ocenjuje geograf in ekolog Dušan Plut. Podobnega mnenja so tudi v nevladni organizaciji Umanotera, kjer poudarjajo, da so v Katovicah kratkoročni interesi držav prevladali nad znanostjo. Z izkupičkom podnebnih pogajanj je nezadovoljen tudi minister za okolje in prostor Jure Leben.

Okoljevarstvene organizacije so se na dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga v soboto v Katovicah dosegli pogajalci skoraj 200 držav, odzvale z razočaranjem. Menijo, da države niso dovolj smele, saj so se izognile zavezi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred letom 2020, ko bo pariški sporazum operativen.

"Nekoč je bila naša vas zeleni raj, porasel z riževimi polji. Zdaj pa je voda slana in drevesa so mrtva. Srce me boli, ko pomislim, da bom moral zapustiti svoj dom," pripoveduje Saber Saladas iz Bangladeša. On in njegova družina sta le peščica od več kot 800 milijonov ljudi na svetu, ki so ogroženi zaradi naraščajoče gladine morja in jim preti, da postanejo podnebni begunci.