Slovenija

Ljubitelji zdrave in vegetarijanske prehrane ste zagotovo že slišali za okaro, živilo, ki je bilo predolgo po krivici povsem prezrto. Okara, stranski produkt pri proizvodnji tofuja, je že stoletja del tradicionalne japonske, korejske in tudi kitajske kulinarike, vse bolj pa se uporablja tudi v vegetarijanski kuhinji zahodnih držav, saj se lahko pohvali z beljakovinami boljše kakovosti kot pri drugih sojinih izdelkih.

Med sto najboljših trajnostnih destinacijskih zgodb na svetu se je uvrstilo kar sedem slovenskih destinacij. Seznam sestavlja organizacija Green Destinations na podlagi zgodb razvoja odgovornega turizma.

Britanski časnik The Times je med 12 izjemnih trajnostnih destinacij uvrstil tudi Slovenijo oziroma Julijske Alpe. Na seznamu destinacij, ki so prijazne do našega planeta, so se naši kraji znašli ob boku s Skandinavijo, Kanado, Butanom in Nizozemsko.

Kako bo videti prihodnost mobilnosti, kaj pomeni energijski prehod in kako je videti življenje na t. i. pametnem otoku, se lahko že danes prepričamo na portugalskem otoku Porto Santo in francoskem otoku Belle-Île-en-Mer. Ker gre na obeh otokih za občutljive ekosisteme, želijo lokalne oblasti z energijskim prehodom zmanjšati emisije. Zato so pred tremi leti začeli izvajati projekte pametnih električnih ekosistemov.

September je, vreme pa še vedno poletno, temperatura morja prijetna. A številni kopalci se ob vhodu v morje obotavljajo in z nezaupanjem pogledujejo v skupino 'sluzastih balončkov', ki so na prvi pogled videti kot meduze. To so rebrače, bližnje sorodnice meduz, ki pa nimajo ožigalk in v resnici za človeka, razen neprijetnega občutka ob dotiku, niso nevarne. Sluzaste rebrače, ki za nekatere kvarijo užitek ob osvežitvi v našem morju, so že nekaj časa stalen prebivalec našega morja. A plavalnih užitkov slovenskih kopalcev niso motile od nekdaj, so namreč tujerodna vrsta, ki se s Črnega morja širi po Mediteranu. Pa gre tudi za invazivno vrsto? Zgodba o ’vsiljivkah’ v naših morjih ni črno bela, izpostavlja Dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje NIB.

Slovenija je skupaj z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo del zgodbe o uspehu in največjega čezmejnega zaščitenega rečnega območja v Evropi. Največja grožnja območju, od katerega je odvisnih približno milijon ljudi, pa so negativni posegi vanj, kot so novi projekti izgradnje hidroelektrarn, nepotrebna regulacija rek in izkopavanje usedlin. Razglasitev biosfernega območja je zato pomemben korak k zeleni in trajnostni prihodnosti, v kateri ni več prostora za škodljive posege, ocenjujejo v WWF Adria.

V letošnjem letu znova predstavljamo osem novih podjetniških ekip in 21 inovativnih izdelkov. Njihove zgodbe boste lahko v oddaji Štartaj, Slovenija! od 3. oktobra spremljali vsako nedeljo na POP TV skupaj z voditeljico Mašo Pavoković.

Se radi zavijete v mehke puloverje iz kašmirja? Pa veste, da je posledica vaše odločitve za nakup izdelkov iz te tkanine krčenje življenjskega prostora ene izmed najbolj karizmatičnih vrst divje mačke, snežnega leoparda, ki je hkrati ena izmed najbolj ogroženih? Zaradi izgube habitata, ki je povezana s širitvijo prostora za rejo drobnice – ta omogoča proizvodnjo finih mehkih puloverjev – zaradi preganjanja v želji po krznu, plenjenja domačih živali in podnebnih sprememb se njihovo število drastično zmanjšuje. Potrošniki bi se morali zavedati posledic kupovanja izdelkov iz kašmira, ki izvira s teh območij, opozarja dr. Miha Krofel, slovenski raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, s katerim smo se pogovarjali o rezultatih raziskave.

Z Mitjo Koširjem s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki nam je že pojasnil, kaj je naravna gradnja, smo se pogovarjali o tem, kaj je treba vedeti, preden se odločimo za gradnjo naravnega doma.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Vsa Slovenija stiska pesti, da bi mladi štorklji, Riki in Kiki, uspešno premagali vse ovire na svoji selitveni poti. Lani so žal vse tri opremljene štorklje na poti poginile. Letos zaradi vremenskih pogojev pri beli štorklji beležijo enega najslabših gnezditvenih uspehov. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic pa opažajo še, da bele štorklje zaradi intenziviranja kmetijstva zapuščajo panonski svet.

Ko se po gozdni cesti prebijamo do visoke, osončene vasi nad dolino, postane jasno, zakaj je ravno tam, sredi gozdov, v Zavratah, nastala prva stoodstotno samooskrbna vas v Sloveniji. Tu živi 25 prebivalcev, ki so se brez težav in složno dogovorili za prelomen projekt. Zdaj pokajo od ponosa, da jim je uspelo stopiti skupaj in narediti nekaj koristnega za skupnost in okolje. Na dveh strehah je nastala sončna elektrarna, ki bo zdaj napajala šest gospodinjstev, ki bodo občutno znižala svoje položnice za električno energijo.

Ena od večjih skrbi pri električnih vozilih je, kam z odsluženimi akumulatorji. Čeprav se njihova življenjska doba zaradi razvoja tehnologije podaljšuje, pa po skoraj 10 letih niso več dovolj zmogljive za uporabo v električne vozilu. Toda, še zdaleč ne romajo na odpad, pač pa se za rabljene akumulatorje začne drugo življenje. S primerno predelavo jih namreč lahko uporabljamo za napajanje dvokolesnikov in številnih drugih električnih naprav.

Med dopustom številni odpotujejo na območja, kjer je treba pitno vodo kupovati v plastenkah. Po končanem oddihu se marsikdo, ki živi v državi, kjer iz pip pritiče pitna voda, zamisli, koliko plastične embalaže je uporabil le za zadovoljitev osnovne življenjske potrebe. Raziskave znanstvenikov kažejo, da ima voda v plastenkah neprimerljivo večji vpliv na okolje kot voda iz pipe. Zato je pomembno, da se vodi v plastenkah na območjih, kjer iz pipe teče kakovostna pitna voda, izogibamo.

Da bi popravili napake naših prednikov, ki so želeli izsušiti Cerkniško jezero, da bi lahko na območju kmetovali vse leto, s tem pa so porušili dragocen in edinstven ekosistem, so v Notranjskem parku leta 2019 začeli obnovo največjega vodotoka. Ta poseg bo imel na dolgi rok ugodne posledice na območje, čeprav je bila težka mehanizacija sredi narave tedaj videti precej neskladno. Kako Cerkniško jezero okreva po obnovi največjega vodotoka? Se že čutijo pozitivni učinki obnove? Danes obisk Stržena ne vzbuja več neprijetnih občutkov ob pogledu na gola blatna tla, ki so ostala za težko mehanizacijo, saj je naravno rastje že preraslo območje ob novi strugi.

Na globalni ravni smo doslej reciklirali manj kot deset odstotkov vse proizvedene plastike. Prebujajo pa se nove podjetniške pobude, ki razvijajo trajnostne rešitve, ki nadomeščajo plastiko, hkrati pa naslavljajo še druge okoljske probleme. V juliju, ko poteka projekt 'Brez plastike', smo zbrali nekaj zanimivih podjetniških idej in spodbud, s pomočjo katerih bi lahko zmanjšali porabo plastike.

Ljubljanski Botanični vrt se lahko pohvali z veliko prepoznavnostjo v svetu, s svojo zbirko živih rastlin in semensko banko ter 211-letno skrbjo za ohranjanje biodiverzitete pri nas, ponosno poudarjata vodja vrta dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak, s katerima smo se pogovarjali o tem, zakaj je Botanični vrt Univerze v Ljubljani pravi zaklad, ki pa ga žal, kot opažata, premalo cenimo. Že vrsto let se sooča s kadrovsko in finančno podhranjenostjo, a se kljub temu uvršča v sam svetovni vrh med botaničnimi vrtovi. In rastline so zelo dober ambasador Slovenije, poudarjata sogovornika.

Državni zbor je potrdil Resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji, s katero si je Slovenija zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. V razpravi je bilo sicer v ospredju vprašanje jedrske energije, saj so koalicijske poslanske skupine podale dopolnilo o jedrski energiji. V opoziciji pa so opozorili, da dopolnilo po tihem državo zavezuje jedrski energiji. Poudarili so, da je strategija okoljski in ne energetski dokument.

V zadnjih letih smo priča temeljiti preobrazbi avtomobilske industrije, še zlasti na področju pogonskih sklopov. Države so se namreč zavezale k zmanjšanju porabe fosilnih goriv in posledično izpustov CO2, okoljski standardi so vse strožji, elektrifikacija vozil je tako neizbežna. To je proizvajalce vozil postavilo pred velik izziv: kako izkušnjo vožnje z električnimi vozili približati zahtevnim kupcem? Morda s pomočjo novih tehnologij, ki so jo razvili inženirji formule 1.

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?

Slovenija je bogatejša za desetdnevno kolesarsko turo 'Slovenia Green Gourmet Route', ki povezuje destinacije z znakom Slovenia Green Destination, njena rdeča nit pa je bogata, lokalna gastronomska ponudba raznolikih slovenskih regij. Zelena kolesarska tura vključuje različne težavnostne stopnje in pelje tako po mirnih podeželskih poteh kot gozdnih cestah, ob tem pa kolesarje vodi med vinograde, na turistične kmetije in v restavracije s prestižnimi Michelinovimi zvezdicami.

Po Evropski uniji začenja veljati direktiva, ki nalaga prepoved dajanja na trg določenih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, kot so slamice, krožniki in pribor za enkratno uporabo. Kaj to pomeni za potrošnike in koga lahko doleti globa, če direktivo krši?

Nova raziskava razkriva, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v študiji preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti.

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

V prihodnosti bo vse več ljudi naseljevalo mesta, v kombinaciji s podnebnimi spremembami pa lahko v mestih zmanjka hrane in vode za njihove prebivalce. Biologinja Tjaša Griessler Bulc sodeluje pri projektih Circular City/Krožno mesto ter EdiCitNet/Užitna mesta, v sklopu katerih snujejo strategijo, kako mesta prihodnosti tudi s sonaravnimi rešitvami napraviti čimbolj samozadostna, da bi se čim lažje prilagodila bodočim spremembam. "Bolj ko se bomo zavedali, da je ta krog sklenjen, bolj bomo pazili, kaj in kam odvržemo in tudi, kaj jemo," pravi.

Med državami, ki se lahko pohvalijo, da prispevajo k hitrejši elektrifikaciji vozil in dostopnejši e-mobilnosti, je tudi Slovenija. V novomeškem Revozu namreč od decembra serijsko izdelujejo električni twingo, ki je že postal tretji najbolj prodajani električni avtomobil pri nas, odprli pa so tudi nov obrat za proizvodnjo in sestavo baterij za avtomobile.

Slovenci dnevno zavržemo 350.000 plastenk, velik del pa jih konča v naravi. Zato so številna slovenska podjetja, Rotary Slovenija in posamezniki združili moči in začeli gibanje Adijoplastenka.si. Namen projekta je zmanjšati uporabo plastenk. Predstavitve projekta na Bledu se je udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da se gibanju pridružuje tudi predsedniška palača, kjer bodo skušali ukiniti uporabo plastenk.

Slovenija po napovedi zaprtja meja za izvoz komunalnega blata na Madžarsko v letu 2019 še vedno ni našla primerne celovite rešitve za to vrsto odpadka. Kot se je izkazalo po dveh letih neaktivnosti, so razmere izkoristili tudi ekološki kriminalci. Komunalne položnice za občane so vse višje, blato pa pogosto konča v naravi.

Slovenci še vedno najbolj prisegamo na dizelska vozila, čeprav so ta najmanj prijazna do okolja. Kar polovico registriranih osebnih avtomobilov je lani namreč poganjal dizel. Toda počasi, a vztrajno se povečuje delež avtomobilov na hibridni in električni pogon. To je sicer pričakovano, saj se širi tudi ponudba, avtomobili na alternativne pogone pa postajajo vse privlačnejši in tudi cenovno dostopnejši.

Slovenci se radi pohvalimo, da imamo čudovito naravo, razkošne gozdove, čisto vodo in veliko svežega zraka. Toda nič od tega ni samoumevno. In od naših vsakodnevnih odločitev je odvisno, v kakšnem okolju bomo živeli v prihodnje. Za ohranitev naše narave lahko veliko naredimo že sami. Denimo tako, da proizvedemo manj smeti, varčujemo z vodo in elektriko, se po opravkih opravimo peš ali s kolesom, ali pa izberemo električno vozilo.