Podnebne spremembe

Nemčija mora po mnenju kanclerke Angele Merkel sprejeti, da je boj proti podnebnim spremembam nujen in da je treba sprejeti ukrepe, ki pa bodo terjali tudi denar. "Če želimo zaščititi podnebje, nas bo to stalo, a ta denar bo šel v dober namen," je izpostavila v razpravi o državnem proračunu v parlamentu.

Slovenski letalec in raziskovalec Lenarčič je z ekipo predstavil rezultate najnovejših raziskav, ki jih je opravil na območju severno od Barcelone in nad Ciprom, ob tem pa znova opozoril na posledice podnebnih sprememb. Minister Zajc meni, da ravno projekti, kot je Lenarčičev, pomagajo pri razumevanju tega procesa v javnosti.

Več tisoč ljudi še vedno prebiva na indijskem otoku Ghoramara, ki se je v zadnjih letih skrčil na le 4,5 kvadratnega kilometra površine. Gre namreč za enega od nizkoležečih izginjajočih otokov v območju Sundarbansa, ki se nahaja v delti Gangesa, Bhramaputre in Meghna.

Če človeštvo ne bo drastično zmanjšalo izpustov toplogrednih plinov, bo taljenje ledenikov do konca stoletja povzročilo občutno zvišanje gladine oceanov in več sto milijonov ljudi prisililo v selitev, kaže osnutek poročila Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Strokovnjaki svarijo tudi pred hitrim taljenjem permafrosta.

Slovenija bi morala do konca leta v Bruselj poslati načrt o tem, kako bo v naslednjih 10 letih dosegla cilje za zmanjševanje svojega vpliva na podnebne spremembe. Toda, zdaj je jasno, da bo dokument imel kar nekaj zamude, saj je še vedno v pripravi.

Gorijo 'pljuča Zemlje'. Požari v Amazoniji so letos med najhujšimi v moderni zgodovini, a žal ne gori le tam. Sistem za opozarjanje o gozdnih požarih je letos zaznal že več kot 15 milijonov požarov. S klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o kompleksnih posledicah požarov in o tem, kakšni ukrepi na mednarodni ravni so potrebni, da ustavimo ognjene zublje, ki neusmiljeno goltajo neokrnjene ekosisteme na Zemlji.

Celo na Arktiki 'snežijo' delci mikroplastike. Ti s snegom padejo z neba in onesnažujejo Arktiko. Znanstvenike je šokiralo veliko število plastičnih delcev, ki so jih odkrili pri analizi vzorcev snega. To pomeni, da najverjetneje celo na območju, za katerega smo verjeli, da je eno izmed najbolj neokrnjenih na svetu, ljudje že vdihujejo mikroplastiko iz zraka.

Toplogredni plini, ki se sproščajo v ozračje, so v letu 2018 dosegli rekordno raven, h globalnem segrevanju pa prispevajo kar 43% več kot so leta 1990, je razvidno iz novega poročila ameriškega meteorološkega društva. Pri nastanku poročila je sodelovalo kar 475 znanstvenikov.

Skoraj četrtina svetovnega prebivalstva v skupno 17 državah bi lahko v primeru močno povečanega povpraševanja po vodi ali suše za nekaj časa ostalo povsem brez vode, v študiji opozarja neprofitna organizacija World Resources Institute. V Sloveniji je tveganje nizko, a obstaja.

Oslo želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Med drugim načrtujejo popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu. Nekateri sicer takšne drzne napovedi pripisujejo bližajočim se lokalnim volitvam. Tudi z dunajskega letališča so sporočili, da si prizadevajo postati ogljično nevtralni. Medtem pa okoljevarstveniki pozivajo nemško vlado, naj si zastavi ambicioznejše podnebne cilje.

Vročinski val, ki je minuli teden zrušil vročinske rekorde v petih evropskih državah, se zdaj zadržuje nad Grenlandijo in pospešuje taljenje otoške ledene plošče. Talilo naj bi se je že prek 50 odstotkov. Posledica bodo velike izgube ledu na Arktiki, pa dvig morske gladine, ki ima lahko usodne posledice.

Na Arktiki ter sosednjih regijah je evropski sistem nadzora ozračja Cams zaznal največje število gozdnih požarov doslej. Gori tudi na Aljaski ter v Kanadi in Sibiriji. Število požarov je štirikrat večje kot lani. Strokovnjaki to med drugim pripisujejo naraščajočim temperaturam ozračja.

Znanstveniki so v času, ko se Evropa sooča že z drugim vročinskim valom v mesecu dni, objavili analize temperaturnih trendov v zadnjih dveh tisočletjih, ki kažejo, da so svetovne temperature v drugem delu 20. stoletja rasle hitreje kot kadarkoli, in s tem na laž postavil tiste, ki zanikajo podnebne spremembe.

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Podatki o temperaturah za letošnji junij, ki so jih objavili ameriški strokovnjaki za podnebje, so potrdili to, kar smo Evropejci, prebivalci Azije ter delov Afrike in Južne Ameriške, nekako uganili že sami. Ta mesec je bil globalno najbolj vroč, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu.

Okoljski aktivisti so v petih mestih v Veliki Britaniji z blokado več cest začeli petdnevno "poletno vstajo". S pisanimi ladjami, ki so jih pripeljali na ulice, so aktivisti skupine Extinction Rebellion ustavili promet v Cardiffu, Glasgowu, Bristolu, Leedsu in Londonu.

Zaskrbljujoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, opozarja Svetovna organizacija za varstvo narave. Več kot polovici vrst morskih psov in skatov grozi izumrtje. Najbolj jih ogroža ribolov, ki je pogosto pretiran in tudi nezakonit, v zadnjih desetletjih pa tudi plastični odpadki.

Ljudje se pogosto bojijo morskih psov, a v resnici smo mi tisti, ki smo veliko bolj nevarni tem veličastnim bitjem. Z načinom življenja smo oceane onesnažili s plastiko, še posebej problematična je mikroplastika, ki je očem nevidna, a kot kažejo rezultati prvih raziskav izjemno nevarna. Med morskimi psi so tako zabeležili pojav raka in meningitisa, prvorojeni mladiči delfinov pogosto poginejo po rojstvu, saj od matere prejmejo smrtonosno dozo onesnaževal, ki se vežejo na mikroplastične delce in nalagajo v materinem telesu.

V oddaji 24UR ZVEČER je svoje poglede glede gobalnega segrevanja in zadnjih raziskav, ki slovenski prestolnici napovedujejo občutno segrevanje v prihodnjih desetletjih, predstavil okoljski ekonomist in klimatolog Aljoša Slameršak. Opozoril je na nevaren trend zviševanja temperatur in pomanjkanje političnega posluha.

Nov podnebni scenarij znanstvenikov v primeru, če se temperatura ozračja na globalni ravni dvigne za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, napoveduje, da bo v Londonu leta 2050 tako vroče kot v Barceloni, v Madridu pa kot v Marakešu. Ljubljani se po napovedih obeta največji dvig temperature od vseh evropskih mest, temperature se bi v naši prestolnici v najtoplejšem mesecu v povprečju lahko povzpele za osem stopinj Celzija.

V japonskem parku Nara, ki je priljubljena turistična destinacija, je v zadnjih štirih mesecih zaradi zaužitja plastike poginilo devet jelenov. V želodcu enega izmed njih so našli kar štiri kilograme plastičnih odpadkov. Jeleni so najverjetneje poginili zaradi slabe prehranjenosti, saj je njihova prebavila blokirala plastika.

Letošnje poletje se je šele dobro začelo, pa nam je že postreglo tudi s temperaturnimi rekordi. Huda vročina pa ne prizanaša niti morskim živalim. V Kaliforniji so tako zabeležili množičen pogin školjk, ki so se skuhale v lastnih lupinah.

Podnebne spremembe na življenje ljudi vplivajo na različnih področjih. Urbanisti po svetu že razmišljajo, kako urediti mesta, da bodo poleti bolj prijetna, obstajajo pa celo države, ki z zakonom zahtevajo, da pri gradnji pomislimo na to, kako se naša hiša obnese v vročini.

Izpusti ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov in kombiniranih vozil, registriranih lani v EU, so se drugo leto zapored zvišali. V povprečju so znašali 120,4 grama na kilometer, kar je dva grama več kot predlani. Razlika med dizelskimi in bencinskimi motorji je pri tem vse manjša, je pokazala raziskava Evropske agencije za okolje.

Svet se sooča s podnebnim apartheidom, saj se bogati lažje prilagajajo bolj vročemu planetu, medtem ko revni najbolj trpijo posledice podnebnih sprememb, je posvaril posebni poročevalec ZN za izredno revščino in človekove pravice Philip Alston. Podnebne spremembe bi lahko izbrisale desetletja napredka, je opozoril v poročilu.

Avstralsko mesto Sydney se je pridružilo stotinam mest in občin po svetu ter formalno razglasilo podnebne izredne razmere. Mestni svet je namreč presodil, da podnebne spremembe "resno ogrožajo" prebivalce Sydneyja.

Območje Petrove gore nedaleč Karlovca je bilo razglašeno za prvi mednarodni park temnega neba na Hrvaškem, je sporočila hrvaška astronomska zveza. Nad Petrovo goro je nebo izjemno temno in je v jasnem vremenu možno opaziti številne zvezde. Na območju zato med drugim pričakujejo tudi razvoj t.i. astroturizma.

V dobrih osmih mesecih, odkar je Dars uvedel elektronsko cestninjenje za težka vozila, se je poraba goriv težkim vozilom na naših avtocestah in hitrih cestah zmanjšala za šest odstotkov. Zmanjšali so se tudi izpusti ogljikovega dioksida in drugih onesnaževalcev zraka.

Naraščanje temperatur spreminja svet in medtem ko se nekaterim območjem Zemljem obeta, da bodo postala negostoljubna do ljudi, gredo drugod v nasprotno smer. Kot napovedujejo znanstveniki, bi zaradi podnebnih sprememb utegnili večji deli azijskega dela Rusije postati do poznega 21. stoletja primerni za življenje ljudi.

Prebivalci ruskega industrijskega mesta Norilsk so bili osupli ob pogledu na polarnega medveda, ki je zataval in hrano iskal kar 700 kilometrov od svojega habitata. Posnetki prikazujejo medveda, ki se izogiba prometu in na smetišču išče hrano.