Mestna drevesa

Si tudi vi življenja ne predstavljate brez zavetja zelenih krošenj? Ta dobesedno rešujejo življenja, ugotavljajo znanstveniki. Raziskava kaže, da bi lahko več mestnih dreves v dveh desetletjih rešilo kar 1,1 milijona življenj po svetu.

Čeprav so evropska mesta trenutno v primežu mraza, se na Dunaju že pripravljajo na vročino. Kot so sporočili, razvijajo novo aplikacijo, ki bo razkrila idealne lokacije za sajenje dreves v mestu. To pa ima seveda številne koristi za prebivalce urbanih središč. Krošnje namreč dajejo senco in poskrbijo za boljše počutje ljudi.

V avstrijski prestolnici mestne oblasti odlaganja novoletnih dreves ne prepustijo naključju. Tudi v tem času je mesto pozitiven zgled trajnostnega ravnanja. Po celem Dunaju so vzpostavili zbirne točke, kamor lahko meščani odložijo božično-novoletna drevesca, ki so opravila svoje praznično poslanstvo. Drevesa tako postanejo simbol krožnega gospodarstva – porabijo jih za proizvodnjo energije, nekaj pa jih ostane kot odličen posladek za posebne mestne delavke – koze.

Že naslednje poletje naj bi samo središče mesta Utrecht krasil pravi pravcati 'navpični gozd'. Stanovanjski kompleks, zgrajen iz dveh blokov, kjer bodo tako stanovanjski kot poslovni prostori, bo v popolnosti preraslo zelenje, kar bo imelo številne pozitivne učinke za prebivalce mesta in ozelenjene soseske. Kar 300 dreves in več kot 10.000 rastlin bo izdihnilo 41 ton kisika na leto, poskrbelo za boljši in hladnejši zrak ter poskrbelo za boljše počutje med prebivalci.

Živite v zavetju krošenj ali pa so te le streljaj stran od vašega doma? Za vas imamo dobro novico. Ljudje, ki živijo v bližini gozdov, parkov ali drugih zelenih površin, imajo v povprečju dve leti in pol nižjo biološko starost, so ugotovili raziskovalci. V študiji so znova dokazali izjemen pomen narave za zdravje in dobro počutje ljudi.

Dunajčanov ne ustavi, da nimajo svojega vrta ali balkona, kjer bi lahko vrtnarili za svojo dušo. Že več kot 1500 prebivalcev avstrijske prestolnice sodeluje v pobudi Vrtnarjenje za vogalom. Vsi, ki si želijo prebuditi vrtnarja v sebi, lahko posvojijo gredico okoli mestnih dreves in jo posadijo z rastlinami, ki poskrbijo za lepši videz in večjo biotsko pestrost mesta. Urbanim vrtičkarjem pa bo na voljo še ena nekoliko nenavadna lokacija – mestno pokopališče.

"Pred kratkim se je na Rožniku začelo intenzivno sekanje odraslega drevja, ki neukemu opazovalcu deluje kot pravi masaker, mestoma dobesedno golosek. Sprehod po gozdu mimo posekanih območij skoraj ne spominja več na naš Rožnik, temveč na neke druge, tuje kraje," so nad posekom na območju ljubljanskega Rožnika zgroženi sprehajalci. Poškodbe gozda po naravnih ujmah, kot sta bila žledolom in vetrolom, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov, pa pojasnjujejo na Zavodu za gozdove, kjer mirijo, da tudi mladi gozd opravlja vse ekološke funkcije, za nekaj časa trpi le estetska.

Kot kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov, je več kot 1000 vrst dreves, ki jih najpogosteje najdemo v mestih in urbanih območjih, ogroženih zaradi podnebne krize. Kot opozarjajo, bi lahko to imelo pomembne posledice za urbana območja, saj so drevesa neverjetno orožje za boljšo in bolj zdravo kakovost življenja v mestih, med drugim pomagajo hladiti zrak, preprečujejo toplotne otoke in čistijo zrak.

Raziskave kažejo, da v velikih mestih v prvem letu po saditvi propade kar 30 odstotkov novo posajenih mestnih dreves, približno 30 odstotkov pa jih propade v naslednjih desetih letih. Odrasla, starejša drevesa, so mnogo močnejši naravni sistem in imajo bistveno več dobrodejnih učinkov na okolje in človeka kot mlada. Zato in zaradi res slabih možnosti, da bi novo posajena drevesa sploh kadar koli dosegla res visoko starost in zagotavljala enako velike ekosistemske koristi, si predvsem krajinski arhitekti in arboristi tako zelo prizadevajo stara drevesa v mestih za vsako ceno ohranjati.

Zadnje dni je veliko prahu v javnosti dvignila obnova Gregorčičeve ulice v Mariboru. Ta je predvidevala zasaditev dreves, ki so jih med gradnjo sprva načrtovali, kasneje umaknili, na koncu pa vendarle posadili. Zakaj so vmes odstopili od prvotnega projekta? Ker naj bi nova drevesa kazila pogled na fasade tamkajšnjih stavb. V luči vse bolj vročih poletij in dolgih vročinskih valov so drevesa nepogrešljiva, saj so sončna očala mesta, opozarja upokojeni mariborski urbanist in krajinski arhitekt Niko Stare.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Prestolnica, mednarodno priznano mesto dreves, bo že tretje leto zapored okronala drevo leta. Katero drevo si zasluži ta laskavi naziv, bodo znova odločili Ljubljančani in Ljubljančanke. Drevesa so v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco ter filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak. Naravno razrasla so lepa in z vsemi svojimi koristmi izboljšujejo kakovost bivanja.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.