Maribor

V okviru projekta Life IP Care4Climate bo stekla druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev. Namen analize je natančno določiti delež odpadne hrane ter delež užitnih delov med biološkimi odpadki, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki koordinira projekt.

V Sloveniji vsako leto prižgemo približno 15 milijonov sveč, kar predstavlja približno 6.000 ton. Lani je bila na slovensko tržišče dana celo nekoliko večja količina sveč, približno 6300 ton, kar nas uvršča v sam evropski vrh, poleg Poljakov in Avstrijcev, ponazarjajo v Marjetici Koper. Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. Posledice njihovega zbiranja skladiščenja in obdelave pa so škodljivi vplivi na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.

Naš bralec je med nabiranjem gob pod Gorjanci naletel na zanimivo tujerodno gobo, ki spominja na morsko zvezdo. Njegov pogled je ujela rdeča lovkasta mrežnica, ki izhaja iz Tasmanije. Pri nas je vedno pogostejša, predvsem na toplih in vlažnih rastiščih v listnatih gozdovih in parkih, v grmiščih, na travnikih in pašnikih. Njena posebnost pa: kraki oziroma lovke, ki so prekriti s sluzjo in smrdijo. Vplivi vnesenih tujerodnih saprofitskih gliv na glivne združbe in druge organizme v tleh še niso proučeni, zato njihovega morebitnega negativnega vpliva ne poznamo.

Se vam je pokvaril radio, pečica, fen? Ste nameravali zaviti v najbližjo trgovino, staro napravo pa odvreči na smetišče? Pomislite še enkrat in preverite, kako lahko svojemu aparatu podaljšate življenje. Zato pa vam bo naš planet še kako hvaležen.

Povprečno gospodinjstvo je od novembra lani do januarja letos prejelo več kot dva kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte mesečno, kar po izračunu Ekologov brez meja pomeni nekaj nad 25 kilogramov letno. V primerjavi z letom 2019 to sicer pomeni zmanjšanje za okoli 20 odstotkov. Pri analizi podatkov izstopajo gospodinjstva v Ljubljani.

Gospodinjstvo lahko na leto privarčuje do 80 evrov, če se odpovemo prižiganju nagrobnih sveč. Resnično ceno našega prižiganja sveč sicer plača okolje. Seznam škodljivih posledic njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave na okolje je dolg. Nagrobne sveče so zaradi svoje kompleksne sestave zelo zahteven odpadek za predelavo. Vsak sestavni del sveče je treba ločiti in posebej reciklirati. Med sestavnimi deli sveče prevladuje material PVC – plastika, ki vsebuje klor, ta pa se ob razkrajanju lahko sprošča v okolje in povzroča okoljske težave. Zato ne pozabite na pravilno ločevanje tega odpadka.

Zagotovo se vam je kdaj že pokvarila naprava in ste jo zamenjali za novo. A podaljšanje življenja aparatom ima številne pozitivne učinke. Popravilo aparata namesto nakupa novega prispeva k zmanjšanju količine odpadkov in negativnemu vplivu na okolje. S tem se zmanjšuje količina električnih in elektronskih odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali celo na nepravilno odloženih mestih. S popravilom obstoječega aparata se podaljšuje življenjska doba izdelka, kar pomeni manjše potrebe po novih surovinah in manjše obremenitve naravnega okolja.

V času pandemije so nastale ogromne količine medicinskih odpadkov, ki so zaradi potencialnega vira okužb pristale v sežigalnicah ali na odlagališčih. Med njimi so tudi hitri antigenski testi, ki se jih večinoma še vedno sežiga ali odlaga na deponijah, čeprav so lahko dragocen vir surovin, predvsem plastike in zlata. Škoda je precejšnja. Zato slovenski raziskovalci razvijajo način, kako bi lahko varno in uspešno reciklirali uporabljene hitre teste.

Zimski športniki opozarjajo, da je pred nami najpomembnejša tekma vseh časov, ki jo lahko zmagamo le skupaj. Podnebne spremembe ogrožajo obstoj zimskih športov. Tudi, če takoj drastično zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, se bo snežna meja na območju Alp in Pirenejev do konca stoletja zvišala še za okoli 400 metrov, kar pomeni, da bo obratovanje smučišč še bolj kot danes odvisno od izdelave tehničnega ali umetnega snega, kar pa ni možno pri temperaturah krepko nad ničlo oziroma je to povezano z velikimi stroški in porabo energije.

V Občini Lendava so uradno začeli gradnjo pilotne geotermalne elektrarne na opuščeni plinski vrtini v Čentibi. Naložba je ocenjena na 1,2 milijona evrov, zagonski testi nove elektrarne, za katero ocenjujejo, da bo letno proizvedla 400 megavatnih ur električne energije, pa so predvideni junija.

Minuli teden je zaznamoval evropski teden mobilnosti. Kot ugotavljajo v Centru mobilnosti Maribor, je največja ovira do bolj trajnostne mobilnosti v Sloveniji ta, da imajo škarje in platno v rokah ljudje, ki primarno razmišljajo kot avtomobilisti. Dejanja, ki sledijo velikim besedam o trajnostni mobilnosti, so velikokrat bolj kozmetični popravki kot dejanske spremembe. Tako vožnja z vlakom od Maribora do Kopra še kar traja pet ur, ob tem pa pripravljamo razširitev ljubljanske obvoznice, ponazarjajo. Okolju prijaznejša potovanja, predvsem na krajše razdalje, kjer imamo Slovenci še veliko manevrskega prostora, so tudi tista, ki jih opravimo s kolesi. Trajnostno potovanje je namreč potovanje, ko za svojo mobilnost izberemo način, ki v okolju pušča kar najmanjši ogljični odtis. Konkretno, izberemo hojo, vožnjo s kolesom, avtobus ali vlak, pojasnjujejo.

Zadnje dni je veliko prahu v javnosti dvignila obnova Gregorčičeve ulice v Mariboru. Ta je predvidevala zasaditev dreves, ki so jih med gradnjo sprva načrtovali, kasneje umaknili, na koncu pa vendarle posadili. Zakaj so vmes odstopili od prvotnega projekta? Ker naj bi nova drevesa kazila pogled na fasade tamkajšnjih stavb. V luči vse bolj vročih poletij in dolgih vročinskih valov so drevesa nepogrešljiva, saj so sončna očala mesta, opozarja upokojeni mariborski urbanist in krajinski arhitekt Niko Stare.

V naslednjih letih bo vlada v okviru zelenega energetskega prehoda le za ustrezno nadgradnjo elektrodistribucijskega omrežja morala zagotoviti vsaj 4,2 milijarde evrov. Šele to bo omogočilo vključevanje vse bolj razpršenih virov energije, denimo malih sončnih elektrarn, manjših hidroelektrarn in morda še kakšne vetrne elektrarne. Posledično se bodo dvignile investicije in tudi dajatve. Stroka si je enotna - zeleni prehod bo najdražji projekt v zgodovini samostojne Slovenije.

Partnerji Dravske elektrarne Maribor, Petrol Geo in Nafta Lendava, na lokaciji Čentiba pri Lendavi načrtujejo gradnjo pilotne geotermične elektrarne. Pooblaščenec HSE Invest je zato na Upravno enoto Lendava oddal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, gradnjo pa naj bi začeli že prihodnji mesec.

Natančnega podatka o tem, koliko dodatnih odpadkov je 'zakrivila' epidemija covida-19 ni, saj se ti uvrščajo med mešane komunalne odpadke in med odpadke iz zdravstva, kjer točnega deleža povzročenih odpadkov zaradi dodatnih covidnih ukrepov, ni mogoče izračunati. Dve največji bolnišnici v državi smo povprašali, kako so se med epidemijo soočali z večjo količino nastalih odpadkov.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?

Slovenija je bogatejša za desetdnevno kolesarsko turo 'Slovenia Green Gourmet Route', ki povezuje destinacije z znakom Slovenia Green Destination, njena rdeča nit pa je bogata, lokalna gastronomska ponudba raznolikih slovenskih regij. Zelena kolesarska tura vključuje različne težavnostne stopnje in pelje tako po mirnih podeželskih poteh kot gozdnih cestah, ob tem pa kolesarje vodi med vinograde, na turistične kmetije in v restavracije s prestižnimi Michelinovimi zvezdicami.

Slovenija po napovedi zaprtja meja za izvoz komunalnega blata na Madžarsko v letu 2019 še vedno ni našla primerne celovite rešitve za to vrsto odpadka. Kot se je izkazalo po dveh letih neaktivnosti, so razmere izkoristili tudi ekološki kriminalci. Komunalne položnice za občane so vse višje, blato pa pogosto konča v naravi.

Nova raziskava EEA prinaša zaskrbljujoče podatke o kakovosti zraka v evropskih mestih. Ugotovili so, da je bila kljub koronskim zaprtjem le v 127 mestih od 323 sprejemljiva obremenitev s PM delci 2,5. glede na merila WHO. Ljubljana se je uvrstila na 260 mesto na lestvici, Maribor pa na 212. Najmanj onesnažen zrak s PM delci je v mestu Umeå na Švedskem in Tampere na Finskem.  Najbolj onesnažen pa je po pričakovanjih v mestih vzhodne Evrope, kjer je glavni energent še vedno premog. Najbolj onesnažena mesta na lestvici so Nowy Sącz na Poljskem, Cremona v Italiji in Slavonski Brod na Hrvaškem.

Pred tremi leti so v Ljubljani vzpostavili pilotni projekt zelene dostave s kolesi. V zadnjih treh letih so z jeklenimi konjički dostavili več kot 100.000 paketov, pri tem prekolesarili okoli 60.000 kilometrov in zmanjšali ogljični odtis za več kot deset ton ogljikovega dioksida. V kooperativi LMC pa so ponosni, da so prejeli tudi mednarodno priznanje Dobra praksa.

V Mariboru so dobili prvo trgovino brez embalaže, ki deluje pod blagovno znamko Kupujem odgovorno. Gre za projekt, s katerim potrošnike spodbujajo k družbeno odgovornim nakupom.

Lahko z eno uro brez luči naredimo nekaj za naš planet? Morda neposredno ne prav veliko, toda z ugašanjem luči prispevamo k večjemu zavedanju vse bolj pereče težave podnebnih sprememb in onesnaževanja. V ospredju dogodka, ko se številni domovi, stavbe in turistične znamenitosti ovijejo v temo, je letos boj proti plastiki.

Civilna iniciativa, ki nasprotuje načrtom za gradnjo vetrne elektrarne na območju Ojstrice v Občini Dravograd, je na več naslovov posredovala pomisleke in vprašanja glede naložbe, zbrala je več kot 200 podpisov podpore za sodelovanje v postopkih in opozorila na načrte nedaleč stran, v Avstriji, kjer naj bi prav tako načrtovali vetrnice.