Izumrtje

Generalna skupščina Združenih narodov je svetovni dan na pobudo Slovenije s posebno resolucijo razglasila decembra 2017, prvič smo ga obeležili lani. V počastitev čebel po državi in svetu poteka več prireditev. Od čebel je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane.

Človek je v sorazmerno kratkem veku povzročil tako opustošenje med vrstami na planetu, da je primerljivo z naravno katastrofo planetarnih razsežnosti, je poročilo o stanju narave komentirala slovenska strokovnjakinja. Prav tisti, ki bi morali največ narediti za spremembe, pa se tem najbolj upirajo, še ugotavlja Hönigsfeld Adamičeva.

Več kot milijon živalskim in rastlinskim vrstam grozi izumrtje in to s takšno hitrostjo, kot še nikoli prej v zgodovini človeštva. Številne vrste so zaradi izginjanja habitata že zdaj na robu izumrtja. A še vedno lahko ustavimo propadanje narave in ohranimo tisto, kar imamo, poudarjajo strokovnjaki.

Človeštvo s svojim delovanjem spodkopava naravne vire, od katerih je odvisno preživetje živalskih vrst, razkriva osnutek poročila Združenih narodov. Za zaustavitev škode bi bile potrebne "daljnosežne spremembe", pravi vodja odbora, ki je pripravil poročilo.

Številne okoljevarstvene organizacije so ob današnjem svetovnem dnevu Zemlje pozvale ljudi k trajnostnim ukrepom za reševanje našega planeta. Največja problematika, ki jo izpostavljajo, je prekomerna uporaba plastične embalaže, prav tako pa opozarjajo tudi na hitro upadanje živalske in rastlinske populacije.

Globalna podnebna konferenca v poljskih Katovicah ni dosegla osnovnega namena, ocenjuje geograf in ekolog Dušan Plut. Podobnega mnenja so tudi v nevladni organizaciji Umanotera, kjer poudarjajo, da so v Katovicah kratkoročni interesi držav prevladali nad znanostjo. Z izkupičkom podnebnih pogajanj je nezadovoljen tudi minister za okolje in prostor Jure Leben.

Okoljevarstvene organizacije so se na dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga v soboto v Katovicah dosegli pogajalci skoraj 200 držav, odzvale z razočaranjem. Menijo, da države niso dovolj smele, saj so se izognile zavezi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred letom 2020, ko bo pariški sporazum operativen.

Ogromna in naraščajoča poraba hrane s strani svetovnega prebivalstva uničuje mrežo življenja, ki se je ustvarjala milijarde let, in od katere je odvisna človeška družba. Od zgodnje civilizacije je človeštvo namreč uničilo 83 odstotkov vseh sesalcev ter polovico rastlin in tudi če bi se uničenje končalo zdaj, bi moral naravni svet okrevati pet do sedem milijonov let.

Posebno poročilo o globalnem segrevanju pomembno prispeva k streznitvi sveta, so prepričani v Greenpeaceu. Šarčevo vlado pozivajo, da prekine s "škodljivimi politikami preteklih let". Tudi v društvu Focus menijo, da so nujne radikalne spremembe. Svet segret za več kot 3 stopinje Celzija pomeni pogoje, ki jih človeška vrsta še ni izkusila.