Evropska unija

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, nevidna sestavina izdelkov, ki pristanejo v naših nakupovalnih košaricah. A ne gre le za prehranske izdelke, ampak tudi za druge predmete, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Celulozno-papirna industrija je denimo eden največjih industrijskih sektorjev na svetu in ima velik vpliv na svetovne gozdove.

EU je razkrila načrt za največjo prepoved nevarnih kemikalij doslej. Omejili bi lahko uporabo do 12.000 snovi, so razkrili danes. Kmalu bi lahko v Evropi s posebno shemo tako prepovedali oziroma omejili na tisoče potencialno škodljivih kemikalij, ki se nahajajo v otroških igračah, plenicah, kozmetiki, barvah, lakih, embalaži ... Medtem ko številni strokovnjaki ambicioznost EU podpirajo in pozdravljajo, v kozmetični industriji svarijo, da bi takšna omejitev pomenila zmanjšanje raznolikosti izdelkov za potrošnike.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero gozda, opozarjajo predstavniki civilnih družb od Švedske do Romunije, ki opozarjajo na alarmantno hitro izgubo svetovnih gozdov. O tem, kako lahko tudi naši nakupi vplivajo na svetovne gozdove, smo se pogovarjali s predstavnico društva za sonaraven razvoj Focus Nino Tome. Srž problema sicer ne leži v netrajnostni potrošnji, ampak v proizvodnji, opozarja Tometova in poudarja, da prenašanje odgovornosti za uničevanje gozdov zgolj na potrošnike zato ni pošteno.

Pljuča sveta v Braziliji so se letos rekordno skrčila. Tam so namreč izsekali 13.000 kvadratnih kilometrov amazonskega gozda, le v zadnjih mesecih se je ta skrčil za velikost polovice metropole Rio de Janeiro, tudi drugod po svetu se gozdovi bliskovito krčijo. Bodo z evropskih polic končno izginili proizvodi, povezani s krčenjem gozdov po svetu? Evropska komisija je te dni objavila dolgo pričakovan predlog na področju uvoza blaga povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov. Kot ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus, gre za pomemben korak za zaščito gozdov, ki pa ne odpravlja temeljnih vzrokov za deforestacijo.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Slovenija je skupaj z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo del zgodbe o uspehu in največjega čezmejnega zaščitenega rečnega območja v Evropi. Največja grožnja območju, od katerega je odvisnih približno milijon ljudi, pa so negativni posegi vanj, kot so novi projekti izgradnje hidroelektrarn, nepotrebna regulacija rek in izkopavanje usedlin. Razglasitev biosfernega območja je zato pomemben korak k zeleni in trajnostni prihodnosti, v kateri ni več prostora za škodljive posege, ocenjujejo v WWF Adria.

Pri otoku Lokrum nedaleč od Dubrovnika so prvič preizkusili avtonomen robotski sistem za pobiranje odpadkov iz morja. Gre za prvi tovrsten robotski sistem na svetu, ki ga razvijajo v okviru projekta SeaClear. Projekt, ki je ocenjen na 37 milijonov kun (pet milijonov evrov), v celoti financira Evropska unija.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Radi naročate hrano na dom ali v pisarno? Znanstveniki opozarjajo, da v svetovnih oceanih prednjači plastična embalaža za enkratno uporabo za hrano in pijačo. Tako kažejo rezultati zadnje obsežne raziskave, ki dokazuje, da bi morali boj proti plastični embalaži začeti pri bistvu in še bolj omejiti plastične izdelke za enkratno uporabo.

Nova raziskava EEA prinaša zaskrbljujoče podatke o kakovosti zraka v evropskih mestih. Ugotovili so, da je bila kljub koronskim zaprtjem le v 127 mestih od 323 sprejemljiva obremenitev s PM delci 2,5. glede na merila WHO. Ljubljana se je uvrstila na 260 mesto na lestvici, Maribor pa na 212. Najmanj onesnažen zrak s PM delci je v mestu Umeå na Švedskem in Tampere na Finskem.  Najbolj onesnažen pa je po pričakovanjih v mestih vzhodne Evrope, kjer je glavni energent še vedno premog. Najbolj onesnažena mesta na lestvici so Nowy Sącz na Poljskem, Cremona v Italiji in Slavonski Brod na Hrvaškem.

"Ribe iz avtomatov, ki jih jemo zdaj, ne moreš speči na gardeli. Vonj pa je umeten, kar začutiš, da je iz laboratorija. Normalen človek s tem ne more živeti." To je izsek iz znanstvenega monologa, ki nas popelje v prihodnost, v kateri bomo, če bomo nadaljevali z življenjskim slogom, ki še pospešuje podnebne spremembe, ribe morda nekoč dobili le še na recept. Znanstveni podnebni monolog je nastal pod okriljem WWF Adria, kjer so združili znanost in umetnost. Tako na inovativen način opozarjajo na posledice podnebnih sprememb in njihov vpliv na svetovna morja in oceane. Udobno se namestite in prisluhnite Borisu Cavazzi v intimni izpovedi ribiča, Petru Harlu in Receptu za tuno ter Tini Vrbnjak, ki vas bo popeljala v svet nevidnih žensk v ribiški industriji.

Polovica vseh evropskih vrst ptic in sesalcev. Tretjina vseh evropskih vrst dnevnih metuljev in četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Vse to je naravno bogastvo na območju svetovnega fenomena, presihajočega Cerkniškega jezera, ki se, ko je polno, razlije na površini okoli 30 kvadratnih kilometrov. Danes jezero, ki so ga v preteklosti kmetje skorajda povsem izsušili, a nikoli ukrotili, spet dobiva podobo iz Valvasorjevih časov.

Prihodnost temelji na trajnostnem razvoju, h kateremu pa moramo stremeti vsi: tako posamezniki, kot podjetja in družba nasploh. Le tako bomo lahko zmanjšali ogljični odtis in razbremenili naše okolje ter našim zanamcem zagotovili bivanje v čistem in prijetnem okolju.

Brez energije nam v sodobnem času živeti ni. To je jasno kot beli dan. Prav zaradi tega bi morali stremeti k energetski neodvisnosti ter nadomeščanju fosilnih goriv in jedrske energije z bolj trajnostnimi in obnovljivimi viri, ki bi jih morali znati tudi učinkovito izrabljati. Razmere v svetu, skupaj z našo zavestjo po ohranjanju okolja in zmanjševanju ogljičnega odtisa, nam namreč že dalj časa narekujejo pot proti zeleni transformaciji, povečevanje potreb po energiji pa od nas zahteva vse večjo energetsko učinkovitost. Kako je to videti v praksi in kako premišljeni smo Slovenci pri porabi energije?

Matevž Lenarčič se je odpravil na novo okoljsko misijo. Z letališča v Slovenskih Konjicah je poletel z ultralahkim letalom. Nad Ciprom in severno Španijo bo meril onesnaženost s puščavskim peskom iz Sahare.

Evropska unija se je že v Pogodbi o delovanju EU zavezala k spodbujanju razvoja novih in obnovljivih virov energije, s pomočjo katerih naj bi izboljšala energetsko učinkovitost na vseh področjih življenja, s tem prešla v nizkoogljično družbo ter pomagala ohraniti naš planet. Vse od takrat se učinkovita raba energije omenja kot eden glavnih ciljev skupnosti, saj v okviru energetske politike velja za pomemben člen doseganja trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, prav tako pa tudi pomemben gospodarski element za doseganje mednarodne konkurenčnosti in zanesljivosti dobave energije.

V Evropski uniji 21. maja obeležujemo dan Nature 2000. Gre za evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki v Sloveniji pokriva dobrih 37 odstotkov površine. S tem se uvrščamo med biotsko najbolj pestre države v Evropi.

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.

Od Vikrč mimo vrelca Straža in ob reki Savi do centra Medvod – po teh poteh se bodo v prihodnosti lahko brezskrbno peljali kolesarji. Občina Medvode namreč načrtuje novo kolesarsko pot.

Spodbudna novica prihaja iz Bruslja, kjer so odobrili niz ukrepov, s katerim želijo recikliranje komunalnih odpadkov do leta 2025 povečati na 55 odstotkov, do leta 2035 pa na 65 odstotkov. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bo treba ločeno zbirati po letu 2022, biološke odpadke po letu 2023, tekstil pa po letu 2025. Več odgovornosti glede recikliranja odpadkov pa bodo po novem nosili tudi proizvajalci.