E-odpadki

Paros si je postavil ambiciozen cilj: postati želi prvi otok na svetu brez plastičnih odpakov. A do tega cilja je pot še dolga. Pobudniki prepričujejo gostince in druga podjetja, da se odrečejo nepotrebni plastiki, izboljšati pa morajo tudi sistem za ravnanje z odpadki.

Prebivalec Slovenije v povprečju vsako leto zavrže okoli 64 kilogramov hrane. V zadnjih letih količina zavržene hrane nekoliko upada. Eden od razlogov za to so tudi projekti, kot je "Viški hrane", v okviru katerega povsem kakovostno hrano, ki je gostinci čez dan ne prodajo, zbirajo prostovoljci in jo razdelijo med tiste, ki so se znašli v finančni stiski.

Zaskrbljujoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, opozarja Svetovna organizacija za varstvo narave. Več kot polovici vrst morskih psov in skatov grozi izumrtje. Najbolj jih ogroža ribolov, ki je pogosto pretiran in tudi nezakonit, v zadnjih desetletjih pa tudi plastični odpadki.

Okoljevarstveniki so v 25-dnevni čistilni akciji iz Tihega oceana med Havaji in Kalifornijo s pomočjo satelitov in dronov odstranili več kot 40 ton odpadkov, večinoma plastičnih. Te bodo zdaj reciklirali, znova uporabili pri umetniških delih, nekaj pa odpeljali v sežigalnico. A zavedajo se, da je to le kaplja v morje.

Pred mesecem dni smo poročali o kupu nelegalno odvrženih komunalnih odpadkov v okolici Ljubljane. Kup smeti ob cesti in gozdu je včeraj še vedno čakal na odvoz. Za zadevo so, kot odgovarjajo na MOP, pristojni na inšpektoratu Mestne občine Ljubljana, ki pa se na naše številne klice, kdaj bodo smeti odstranili niso odzivali. Odpravili smo se na teren in izvedeli, da so smeti tekom včerajšnjega dne odstranili, kar so potrdili tudi na MOL.

Že drugo leto zapored smo si v Sloveniji nastavili tako imenovano "podnebno ogledalo", ki spremlja, kako uspešni smo pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki kažejo, da smo v 2017 za 2,8 odstotka zmanjšali toplogredne pline, kar pomeni, da smo v okviru zadanih ciljev. Še vedno pa je naša šibka točka promet, kjer so se emisije celo nekoliko povečale in bo treba na tem področju sprejeti največ drznih korakov.

Marsikdo hladnejše mesece izkoristi za oddih na rajskih azijskih plažah. A žal, čeprav so te na prvi pogled videti nebeške, je realnost mnogokrat 'umazana'. Vse prevečkrat so plaže in vasi v Aziji zasute z odpadki, ki seveda najdejo pot tudi do svetovnih oceanov. Odkar se je Kitajska odločila, da prepove uvoz odpadkov, so namreč 'smetišče razvitega sveta' postale države jugovzhodne Azije.

Letošnji svetovni dan oceanov poteka pod sloganom Skupaj zaščitimo in obnovimo naša morja, ki poudarja pomen aktivnega vključevanja vsakega posameznika in lokalne skupnosti k zaščiti in preprečevanju onesnaževanja morij, so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor.

Sredozemlje ni nič manj onesnaženo s plastičnimi odpadki kot druga svetovna morja. V njem vsako leto pristane okoli 570.000 ton plastike. Okoljevarstveniki so preverili, katera so tista območja ob Sredozemskem morju, ki so najbolj onesnažena. Med njimi so obale ob Barceloni, Marseillu, Tel Avivu in Benetkah. 

Povprečna oseba poje vsaj 50.000 delcev mikroplastike na leto, še približno toliko jih vdihnemo, kažejo izsledki prve raziskave o vnosu miroplastike v človeško telo. A ta številka je zgolj ocena, v resnici je verjetno vnos plastičnih mikrodelcev v naša telesa še veliko večji. Raziskovalci so namreč analizirali prisotnost plastičnih mikrodelcev le pri majhnem številu hrane in pijače. 

Evropska komisija je odločila, da pošlje Sloveniji tri opomine: ker ne upošteva v celoti evropskih pravil o recikliranju ladij, ker še ni prenesla evropskih pravil o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju in ker ni zagotovila skladnosti z evropskimi pravili o storitvah.

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Nevladna organizacija Ekologi brez meja je v projektu Plastika naša vsakdanja analizirala embalažo iz tipične potrošniške košarice. Ugotovili so, da je za popolno reciklažo primerna le približno polovica embalaže iz te košarice. Upoštevajoč maso embalaže glede na maso izdelka je najmanj učinkovito pakiran čaj, so izpostavili.

V Grčiji s posebnim eksperimentom ugotavljajo, ali bi lahko plastične odpadke v morju odkrivali s pomočjo satelitov. V ta namen so aprila v Egejsko morje pri otoku Lezbos spustili okvirje iz PVC-materiala, v katere so namestili plastenke in plastične vrečke.

Pretekli konec tedna so neznanci v okolici Ljubljane tik ob cesti in gozdu odvrgli veliko količino smeti. Videti je, kot da so jih odložili kar s tovornjaki. Občinski inšpektorji so že sprožili postopek, da bi našli krivca za onesnaževanje. Primer preiskuje tudi policija. 

Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Več kot milijon živalskim in rastlinskim vrstam grozi izumrtje in to s takšno hitrostjo, kot še nikoli prej v zgodovini človeštva. Številne vrste so zaradi izginjanja habitata že zdaj na robu izumrtja. A še vedno lahko ustavimo propadanje narave in ohranimo tisto, kar imamo, poudarjajo strokovnjaki.

Prebivalci Sejšelov so se odločili, da imajo dovolj tega, da njihovi rajski otoki postajajo smetišče. Zavihali so rokave in organizirali čiščenje plaž. Naporom za čistejše okolje so se pridružili tudi hoteli, lokali in restavracije, ki gostom ne bodo več ponujali slamic. 

Cena električne energije na svetovnem trgu se iz leta v leto viša in ker smo v moderni dobi vedno bolj odvisni od elektrike, se vse več ljudi spogleduje z idejo o zamenjavi dobave energije iz fosilnih goriv za tisto iz obnovljivih virov, zlasti sonca. Toda ljudje smo v osnovi do novosti precej zadržani in hitro nasedemo nepreverjenim in pogosto neresničnim informacijam, ki jih širijo nasprotniki sprememb. Da bi vam olajšali odločitev, smo zagrizli v kislo jabolko in se s strokovnjaki lotili raziskovanja ter razbijanja 10 najpogostejših mitov o sončnih elektrarnah. Kaj je torej res in kaj zgolj natolcevanje tistih, ki še vedno prisegajo na fosilna goriva?

Pred enim od ljubljanskih nakupovalnih središč pozornost mimoidočih vzbuja stekleni zabojnik, ki je napolnjen s plastenkami in drugo plastično embalažo. Instalacija je del iniciative, s katero opozarjajo na težavo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in skušajo ljudi ozaveščati, da je treba spremeniti svoje navade.

Greenpeaceovi aktivisti in zavezniki gibanja Break Free From Plastic so v večih državah izvedli proteste pred pisarnami mednarodne korporacije Nestlé. Na globalni sedež podjetja Nestlé v Švici, so Greenpeacovi aktivisti dostavili 20 metrov dolgo 'plastično pošast', v Sloveniji pa so po dvotedenski zbiralni akciji predstavniki Greenpeaca vrnili zbrane odpadke Nestléjevih izdelkov na sedež podjetja v Ljubljani.

Medtem ko plastične vrečke in slamice že počasi izginjajo iz uporabe, saj je s temi izdelki onesnažen že skoraj vsak kotiček našega planeta, pa za zdaj tudi okoljevarstveni aktivisti pogosto spregledajo še eno vrsto plastike, ki onesnažuje okolje. To so cigaretni ogorki, ki so eden najštevilčnejših odpadkov na svetu.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

Če bi vsi na svetu imeli življenjski stil, kot ga imamo v Sloveniji, bi za zadovoljevanje potreb po virih potrebovali skoraj trikratno površino našega planeta. Naš okoljski odtis je namreč precej visok, a če sprejmemo odločne korake, ga lahko v naslednjem desetletju občutno zmanjšamo, do leta 2050 pa celo nevtraliziramo.

V ljubljanskem lokalu napovedujejo: če bodo izbrani na mednarodnem natečaju, bodo poslovali skoraj povsem brez odpadkov. A kaj to pomeni? Prilagoditi se bodo morali tako dobavitelji kot tudi potrošniki.

Onesnaževanje s plastičnimi odpadki je globalna kriza, ki se bo hitro poglobila, če ne bodo vsi akterji prevzeli odgovornosti, v poročilu ugotavlja Svetovni sklad za naravo. Pred zasedanjem organizacije Združenih narodov za okolje svetovne voditelje pozivajo k oblikovanju mednarodnega sporazuma o onesnaževanju morij s plastiko.

Slamice v pijači, palčke za ušesa, ovitek od sendviča, plastenka od vode … To je le nekaj plastičnih izdelkov, ki jih običajno uporabimo le enkrat, nato pa v zelo kratkem času pristanejo v smeteh oziroma v našem okolju, vodi, hrani. A vseh teh odpadkov ne bi bilo, če bi spremenili svoje navade. S tem pa bi naši Zemlji – in vsem njenim prebivalcem – prihranili veliko težav.

Plastika onesnažuje. To vemo. Vemo tudi, da si sveta brez nje ne moremo več predstavljati. Toda: ali tudi vemo, da je v okolje spuščamo še več, kot se zavedamo? Na primer takrat, ko si umivamo zobe ali obraz, pa ko peremo perilo ...

Zaživela je spletna stran ''Manj je več''. Na strani je mogoče najti naslove številnih obrtnikov in organizacij, kjer popravljajo, obnavljajo ali nudijo izposojo različnih predmetov. Prav tako pa lahko na strani uporabnik najde naslove Zero Waste trgovin, kjer lahko določene izdelke kupite brez embalaže. 

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.