živali

Iz Šrilanke prihajajo srce parajoči prizori. V zadnjih osmih letih naj bi tam vsaj 20 slonov poginilo na odprtih smetiščih, kjer so se hranili. Takšna neurejena odlagališča odpadkov predstavljajo veliko težavo na tem otoku, saj privlačijo divje živali, ki se lahko s hranjenjem zastrupijo ali pa pridejo v konflikt s človekom, kar se za številne konča tragično.

Bobri so zaščitena živalska vrsta in okoljevarstveniki so vedno veseli, ko se ti posebni glodavci naselijo na nekem območju in tam uspevajo. Tako je bilo tudi v nemškem Babenhausnu, kjer pa so se bobri tako udomačili, da zdaj povzročajo škodo.

Kaj storiti z ostanki morske hrane, še posebej z lupinami školjk? To so se spraševali v restavracijah v Dubaju, kjer so doslej ti odpadki romali na odlagališča. Skupaj z lokalno šolo pa so našli rešitev za ponovno uporabo tovrstnih odpadkov: lupine školjk so vrnili tja, od koder so prišle, v morje. Iz njih gradijo koralne grebene.

Onesnaževanje je v bistvu antropogeni pojem. Kaj za nas pomeni, da je nekaj onesnaženo? Da so okoli nas – v vodi, zraku, tudi v zemlji, v tleh – snovi, ki nam škodijo. Take, ki vplivajo na naše zdravje.

Za vas smo zbrali nekaj dobrih okoljskih novic leta, ki se je poslovilo. Kljub temu, da doživljamo podnebno krizo, so nas v letu 2021 razveselile tudi nekatere pozitivne in navdušujoče novice, ki zbujajo upanje za prihodnost.

Avstralske oblasti so proti lastniku zemljišča in dvema podjetjema podale več kot 250 obtožb o mučenju živali zaradi poboja 70 koal med akcijo čiščenja terena v letu 2020. Sojenje se bo predvidoma začelo februarja. V zadnjih letih je populacija koal v nekaterih delih Avstralije drastično upadla, med drugim zaradi gozdnih požarov in izgube naravnega habitata.

Zaradi silvestrskih ognjemetov vsako leto pogine več tisoč ptic. Januarja 2021 so v Italiji denimo poročali o pravem 'masakru'. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev. Takšne prizore lahko preprečimo in se odpovemo pirotehniki, ki močno onesnažuje tudi okolje in ogroža zdravje živih bitij.

Za doseganje različnih učinkov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden. Dosedanje meritve, ki so jih opravljali v slovenskih laboratorijih, kažejo, da niti iskrice, ki jih pogosto uporabljajo otroci, še zdaleč niso nedolžna zabava. Prisotnost delcev v zraku, ki je po ognjemetu občutno višja, ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov in jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu, svarijo v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici.

Kot opozarjajo v društvu Morigenos, Sredozemsko morje ni varen dom za vse vrste kitov in delfinov. Mednarodna zveza za varstvo narave je objavila najnovejše ocene stanja ohranjenosti vrst kitov in delfinov v Sredozemskem morju. In vse razen dveh vrst kitov in delfinov v Sredozemlju so bile uvrščene v eno od kategorij ogroženosti na Rdečem seznamu, štiri populacije pa so opredeljene celo kot kritično ogrožene.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je posvarila pred 'grozljivo in pretirano uporabo plastike v kmetijstvu po svetu'. Uporaba plastike v kmetijstvu ogroža globalno prehransko varnost in lahko predstavlja tveganje za zdravje, opozarjajo. Pritiski na tla in vodne vire pa so dosegli kritično točko, potem ko smo bili v preteklih letih priča veliki degradaciji, še razkriva poročilo o stanju tal in vodnih virih.

Zadnja leta se led v Arktičnem oceanu pospešeno tali. Zaradi podnebnih sprememb se začne taliti kar mesec dni prej kot leta 2012. Tja pa se zdaj selijo tudi kiti ubijalci, kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov. Podvodni snemalniki so zvoke ork posneli na mestih, kjer jih prej ni bilo. Taljenje ledu jim namreč omogoča, da svojemu plenu sledijo dlje, saj je te veličastne plenilce prej oviral zamrznjen ocean, v katerem so se težje prebijali. Ti premiki bi lahko negativno vplivali na občutljiv prehranski splet v Arktičnem oceanu, se bojijo znanstveniki.

Ugotovitve projekta Pirati plastike, ki je preučeval onesnaženost slovenskih rek s plastiko, vzbujajo precej skrbi. Mikroplastične delce so raziskovalci potrdili v kar treh četrtinah vzorcev iz slovenskih potokov in rek. Največ mikroplastičnih delcev so odkrili v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem ter Dravinja v Zrečah. Le šest od 32 rek, katerih vzorce so analizirali, za zdaj ostaja neonesnaženih. To so Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava.

123 tradicionalnih sort jablan in hrušk, 1027 vrst metuljev, 44 vrst orhidej, 83 vrst ptic, 14 kraških jam, 108 kilometrov pešpoti in neskončne kolesarske steze s pogledom na neokrnjeno naravo. Če letine tako kot letos ne uničijo vremenske razmere, lahko popotniki žejo med občudovanjem zelene pokrajine pogasijo z ugrizom v kozjanska jabolka, ki v sebi skrivajo pravo eksplozijo okusa. Kozjanski park je bil v letu, ko obeležuje 40 let obstoja, nagrajen s prestižno Unescovo mednarodno nagrado. To je prvič, da je nagrada prišla v Slovenijo.

Odnos človeka z njegovim planetom. To je tema, ki odpira številna znanstvena, eksistencialna, gospodarska, politična, celo religiozna, filozofska in še kakšna vprašanja. Vprašanja, ki potrebujejo odgovore, če naj bi ukrepali v bitki s podnebnimi spremembami, ki se prej ali slej dotaknejo tudi nas, čeprav smo nekoliko bolje zaščiteni v udobju relativno bogatega kontinenta. Slovenski strokovnjaki so odgovore iskali tudi v okviru letošnjega svetovnega dneva filozofije, kjer so opozorili tudi na pomanjkanje znanja na tem področju in uničujoč vpliv (plačanih) dezinformacij.

Otok Madagaskar je postal fronta, kjer ni izstreljenih nabojev in bomb. Ljudje tukaj umirajo zaradi lakote, ki je posledica podnebnih sprememb, poročajo svetovni mediji. Državo je poleg covidne krize v zadnjem času namreč prizadela dolgotrajna suša, ki je povzročila pomanjkanje hrane in tako že zahtevala številna življenja. Madagaskar je tako postal predogled za to, kar v prihodnosti čaka ostale dele sveta, če ne bomo drastično zmanjšali količine emisij toplogrednih plinov.

Pridelovalci bombaža v Egiptu se veselijo bogate letine. Navdušeni so tudi nad rastjo cen odkupne cene bombaža, ki se je skorajda podvojila. Razlog za dobro letino so višje temperature, h katerim so pripomogle tudi podnebne spremembe – bombaževec namreč za svojo rast potrebuje toploto in vodo. A medtem ko je to za pridelovalce in lastnike polj bombaževca dobra novica, strokovnjaki opozarjajo, da so zaradi temperaturnih sprememb ogrožene letine žit, ki so ključne za prehransko varnost države. Naslednje leto bo Egipt gostil podnebno konferenco, ki je letos potekala v Glasgowu.

Ko pomislite in začutite, kaj vse nam psi vsakodnevno dajejo in kako so vedno ob vas, se vam zagotovo porodi želja, da jim del tega povrnete in zanje izberete le najboljše sestavine. Za psa je najpomembnejše prav to, da je zadovoljen in zdrav, saj bo lahko le s tem uresničil ves svoj potencial, prav tako pa bo z nami in ob nas še dlje, kot bi bil morda sicer.

V zavetišču za zavržene rastline v prestolnici ravno v jesenskem času dobijo v varstvo največ rastlin, zato trenutno pokajo po šivih. Ljudi vabijo, da pridejo posvojit kakšno zeleno prijateljico, ki jim bo krajšala zimske dni. Ustanoviteljici zatočišča, sicer akademski slikarki, poudarjata, da se zavedata, da se danes lončnice dobijo izredno ugodno, a opozarjata, da ima vse svojo ceno: "Večina sobnih rastlin pride iz oddaljenih krajev, okoljski in delavski standardi pri njihovi vzgoji pa so zelo vprašljivi." Posvojena rastlina morda ni lepa in popolna kot iz cvetličarne, ampak s seboj prinese zgodbo predhodnega življenja, prihaja iz lokalnega okolja ter je bila vzgojena z veliko mero skrbnosti in ljubezni, poudarjata.

Daša Korže, prehranska svetovalka za živali, ugotavlja, da imajo hišni ljubljenčki vedno več zdravstvenih težav, ki so posledica neuravnotežene, predelane in nezdravo predpripravljene prehrane. Kot poudarja, lahko hrana igra dve vlogi – lahko je razlog za težave, lahko pa je 'zdravilo', ki uspešno dopolnjuje veterinarsko terapijo. Izkušnje so jo spodbudile, da je ustvarila lastno blagovno znamko pasje hrane, ki je brez konzervansov, umetnih barvil in ojačevalcev okusa, saj je te zaznala kot pogost vzrok za težave živali. Oddajo o Dašini poslovni zgodbi lahko spremljate v nedeljo v oddaji Štartaj Slovenija na POP TV.

Prizori iz Tajske prikazujejo zavrženo ribiško opremo, tako imenovane mreže duhov, ki prekrivajo in dušijo celotne koralne grebene, s tem pa ogrožajo te izjemno dragocene ekosisteme. Plastične pasti tako povzročajo beljenje koral. Potapljači tam opravijo več čistilnih akcij, katerih cilj je osvoboditi grebene, ki lahko tako znova 'zadihajo'.

Draško Holcer z Inštituta Plavi svijet, ki je delil srce parajočo zgodbo o materi poginulega delfina z Lošinja, je za naš portal pojasnil, kaj točno se je zgodilo. Poudaril je, da gre za še posebej žalostno zgodbo, saj se je nesrečna samica z imenom 'Ništa' že pred štirimi leti znašla v enaki situaciji, ko je izgubila svojega novorojenca, ki ga prav tako ni želela prepustiti morju. Zakaj je delfin poginil, ostaja neznanka, saj bi bilo povsem neprimerno, da bi materi odvzeli mladiča, od katerega se je poslavljala, je izpostavil Holcer.

Ljubitelji zdrave in vegetarijanske prehrane ste zagotovo že slišali za okaro, živilo, ki je bilo predolgo po krivici povsem prezrto. Okara, stranski produkt pri proizvodnji tofuja, je že stoletja del tradicionalne japonske, korejske in tudi kitajske kulinarike, vse bolj pa se uporablja tudi v vegetarijanski kuhinji zahodnih držav, saj se lahko pohvali z beljakovinami boljše kakovosti kot pri drugih sojinih izdelkih.

Belokljuna žolna, največja predstavnica žoln na svetu, je zdaj na seznamu izumrlih vrst. Njeno usodo pa odslej deli še 22 drugih vrst, ki so jih izbrisali s seznama ogroženih živali in rastlin ter dodali na seznam 650 izumrlih vrst.

September je, vreme pa še vedno poletno, temperatura morja prijetna. A številni kopalci se ob vhodu v morje obotavljajo in z nezaupanjem pogledujejo v skupino 'sluzastih balončkov', ki so na prvi pogled videti kot meduze. To so rebrače, bližnje sorodnice meduz, ki pa nimajo ožigalk in v resnici za človeka, razen neprijetnega občutka ob dotiku, niso nevarne. Sluzaste rebrače, ki za nekatere kvarijo užitek ob osvežitvi v našem morju, so že nekaj časa stalen prebivalec našega morja. A plavalnih užitkov slovenskih kopalcev niso motile od nekdaj, so namreč tujerodna vrsta, ki se s Črnega morja širi po Mediteranu. Pa gre tudi za invazivno vrsto? Zgodba o ’vsiljivkah’ v naših morjih ni črno bela, izpostavlja Dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje NIB.

Slovenija je skupaj z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo del zgodbe o uspehu in največjega čezmejnega zaščitenega rečnega območja v Evropi. Največja grožnja območju, od katerega je odvisnih približno milijon ljudi, pa so negativni posegi vanj, kot so novi projekti izgradnje hidroelektrarn, nepotrebna regulacija rek in izkopavanje usedlin. Razglasitev biosfernega območja je zato pomemben korak k zeleni in trajnostni prihodnosti, v kateri ni več prostora za škodljive posege, ocenjujejo v WWF Adria.

Voda je vir življenja. Zato je spremljanje kopičenja odpadkov v vodnih ekosistemih nujno za ohranjanje čistega okolja, saj nam omogoča hitro ukrepanje v primeru onesnaženosti. In če onesnaženost morja s plastiko in umetnimi vlakni znanstveniki in okoljevarstveniki že dlje časa spremljajo, pa je tovrstnih raziskav o stanju jezer bolj malo. Znanstveniki so zato analizirali količino mikroplastike v 67 evropskih jezerih, med njimi tudi v Blejskem jezeru. Ugotovili so, da je mikroplastike v jezerih več, kot so sprva predvidevali.

Beneška laguna je postala najbolj severno mesto za odlaganje jajc glavate karete. Pred dnevi se je namreč na plaži v Jesolu izvalilo kar devet morskih želvic. Znanstveniki pravijo, da gre za izjemen dogodek, do katerega pa bi lahko privedle podnebne spremembe.

Znani so prvi rezultati spomladanskega vzorčenja v projektu Pirati plastike in primerjava s podatki iz Nemčije. Izkazalo se je, da je z mikroplastiko najbolj onesnažena Sava. Sledile so Krka pri Otočcu, Lahinja v Črnomlju, Dravinja v Zrečah, Glinščica v Ljubljani in Kamniška Bistrica v Domžalah.

V letošnjem letu znova predstavljamo osem novih podjetniških ekip in 21 inovativnih izdelkov. Njihove zgodbe boste lahko v oddaji Štartaj, Slovenija! od 3. oktobra spremljali vsako nedeljo na POP TV skupaj z voditeljico Mašo Pavoković.

Število ekstremno vročih dni na leto, ko se temperature na določenih območjih na našem planetu povzpnejo nad 50 stopinj Celzija, se je v zadnjih 40 letih podvojilo. Prav tako se je povečalo število območij, kjer beležijo takšne ekstremne temperature.