živali

V Boletini pri Ponikvi so na skoraj dva hektarja velikem travniku že zacvetele velikonočnice. V prihodnjih treh tednih bo na rastišču velikonočnice na Ponikvi v čudovitih vijoličastih odtenkih cvetelo več sto cvetov te stepske rastline. Ta tukaj uspeva zaradi osamelega kraškega površja, sporočajo v Turistično informacijskem centru Šentjur.

Največja ledena gora na svetu je nasedla v plitvih vodah ob oddaljenem britanskem otoku Južna Georgia, kjer živi na milijone pingvinov in tjulnjev. Zdi se, da se je megalomanska ledena gora zagozdila in naj bi se začela lomiti na jugozahodni obali otoka. Ribiči se bojijo, da se bodo morali boriti z velikimi kosi ledu, kar bi lahko vplivalo na nekatere pingvine, ki se hranijo na tem območju. A znanstveniki mirijo, da so v ledu ujete ogromne količine hranil in da bi lahko ledena gora s taljenjem povzročila celo eksplozijo življenja v oceanu.

Te dni se zazrite v nebo, saj se lahko zgodi, da boste opazili prav posebne ptice. Ta konec tedna je ravno nad Kozjanskim parkom letela jata žerjavov. Vseh 268 se iz južnih krajev vrača nazaj proti severu, so sporočili. Prosijo, da jim sporočite, če ste jih tudi vi uspeli opaziti.

Mineva tri leta, odkar se je življenje na ukrajinskih tleh povsem spremenilo. Vojna pa terja tudi visok okoljski račun. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini.Gozdni požari, ki so izbruhnili kot posledica vojne, so prispevali k 31-odstotnemu povečanju emisij v zadnjih 12 mesecih. V vojni se je od začetka 24. februarja 2022 izpustilo skoraj 230 milijonov ton ekvivalenta CO2. V zadnjih 12 mesecih se je skupna vrednost izpust povečala za 31 odstotkov in je zdaj enaka letnim emisijam Avstrije, Madžarske, Češke in Slovaške skupaj.

Srednjeveško trgovsko središče v severni Mavretaniji je bilo stoletja znano po živahnem vrvežu. Obiskovali so ga pesniki, modreci, trgovci. Tu je tudi dom številnih knjižnic, ki hranijo na tisoče dragocenih rokopisov, ki pričajo o neki drugi dobi. A zdaj je na robu propada. Pesek iz Sahare se zadnja leta namreč vedno bolj kopiči in že dolgo prekriva jedro starodavnega mesta iz 8. stoletja, pa tudi soseske na njegovem robu. Prebivalci so obupani – puščava je naša usoda, pravijo.

Izgubili smo kar 85 odstotkov t.i. ledvic sveta. Svetovni dan mokrišč je dan rdečega alarma, saj so mokrišča eden ključnih ekosistemov, ki jih potrebujemo za ohranitev pitne vode, za zaščito pred poplavami in hkrati sušami, za blaženje podnebnih sprememb in ohranitev življenjskih vrst, svarijo v inštitutu Revivio. A kljub temu se nekatere slovenske občine zavedajo pomena teh naravnih biserov.

Oddaljena, dih jemajoča in tako ranljiva. Podobe neokrjene narave, ujete v bleščečo se ledeno pokrajino, vedno pogosteje pristanejo na seznamu želja popotnikov celega sveta. A vdor ljudi na ta krhek ekosistem prinaša velika tveganja. Nad zaledenelo celino se tako zbirajo 'črni oblaki', še posebno nevarnost pa predstavljajo objave na družbenih omrežjih. Raziskovalci se bojijo, da spodbujajo lahkomiselno vedenje v tem krhkem ekosistemu.

Sveti ibis, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu, je razprl krila in se iz svoje rodne Afrike razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. Dolgonogo ptico primerjajo z vsem znano nutrijo – njuni zgodbi sta podobni, saj se obe vrsti izjemno hitro razmnožujeta.

Ena najstarejših in največjih ledenih gor A23a je prepotovala že več kot 3000 km, odkar se je odlomila od ledene police na Antarktiki. Zdaj obstaja bojazen, da bo trčila v odmaknjen britanski otok, ki je pravi raj za divje živali. Če bi se otok res znašel na poti ledene gore, bi ta ogrozila življenje na njem in potencialno spremenila ekosistem.

Aljaska bo nadaljevala s sporno prakso streljanja medvedov in volkov iz zraka. To naj bi bil ukrep za nadzor populacije, katerega namen je povečati število čred severnih jelenov in losov, čeprav stroka dvomi o učinkovitosti in etičnosti. Okoljevarstvene skupine, ki nasprotujejo ukrepu, so ga označile za barbarsko prakso streljanja divjih živali iz helikopterjev.

"Semena so bogastvo naroda in dežele, ki ji pripadajo. Zato zavedni ljudje po Sloveniji zbirajo avtohtona semena, jih pridelujejo po načinu naših prednikov in simbolično podarjajo kot nadaljevanje tradicije ter širijo semena in znanja. V Sloveniji smo izgubili že 80% avtohtonih semen, zato vsako ohranjeno in posajeno seme šteje," opozarja Irena Rotar iz Ekoci. Tudi letos Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki ga organizira Ekoci že od leta 2012, vabi k sodelovanju za leto 2025. Pri aktivnostih lahko sodeluje vsak, ki želi prispevati k povečanju samooskrbe, ohranjanju semen, povečanju biotske pestrosti in soustvarjanju trajnostne prihodnosti s svojimi znanji in izkušnjami.

Skoraj četrtini živali, ki živijo v rekah, jezerih in drugih sladkovodnih virih, grozi izumrtje, kaže nova raziskava. Podnebne spremembe, zajezitev rek, invazivne vrste in kmetijstvo: vse to so razlogi, da se stanje iz leta v leto slabša, so zaskrbljeni znanstveniki.

Vsako leto poročamo o jatah ptic, ki za novo leto zaradi stresa dobesedno padajo z neba. Zaradi silvestrskih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic. Januarja 2021 so v Italiji poročali o pravem masakru. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev. V Sloveniji takšnega množičnega pogina k sreči nismo zabeležili.

Presunljivi prizori leta 2024, ki pričajo o tem, da so podnebne spremembe še kako resnične. Svet se je tudi letos boril z vročinskimi valovi, naravnimi katastrofami in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, kot je voda.

Če smo se ponekod le zbudili v belo jutro, so tudi v slovenski Istri na plano pokukale snežne glavice. Na najkrajši dan v letu so v topli slovenski Istri zacveteli prvi zvončki. Letos so bili relativno pozni, pa vseeno malo zgodnejši od lani. Zvončki so namreč rastline zime in mraza, topli novembrski dnevi pa so preprečili, da bi zacveteli že prej. Zato so jih težko pričakovali. Lani so sicer zacveteli tik pred novim letom, spomni vodja botaničnega vrta v Ljubljani Jože Bavcon.

Če si zaželite, da bi letos nekoga razveselili z živim darilom, raje ponovno premislite. Živali pogostokrat niso primerno darilo. Lastništvo živali je namreč velik zalogaj. Poleg tega, da se lahko lastniki, ki si živega bitja v resnici niso želeli, naveličajo in ga zavržejo, lahko ima izpustitev takšnih živali tudi katastrofalne posledice za ekosistem. Žival lahko namreč v novem okolju postane invazivna in povzroči škodo.

Prazniki so pred vrati, a še vedno je čas, da premislimo o tem, kako bi jih lahko letos doživeli bolj trajnostno. Zbrali smo nekaj praktičnih nasvetov, ki bodo božično in novoletno čarovnijo obarvali bolj zeleno. Poskrbimo za praznični duh, a se hkrati uprimo pretiranemu potrošništvu.

Si radi praznike naredite še posebej bleščeče? Če pri tem uporabljate bleščice raje dvakrat premislite. Brez bleščic skorajda ne mine nobena novoletna zabava. A Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da učinek glamurja in razkošja prikriva umazano resnico, ki se skriva za bleščečimi koščki. Bleščice so namreč, kot opozarjajo, edinstvena skupina mikroplastike. Namenjene pa so zgolj in samo estetskemu učinku.

Arktika po novem oddaja več ogljika, kot ga absorbira, je sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Zakaj je do tega prišlo in kaj to pomeni za globalne vremenske vzorce in lokalne ekosisteme?

Temu, Shein, Wish in Amazon prodajajo igrače, ki vsebujejo nedovoljene ftalate. Nedavna raziskava danske potrošniške organizacije je namreč pokazala, da je vsaka peta analizirana plastična igrača, kupljena v priljubljenih spletnih trgovinah Temu, Wish, Shein ali Amazon, vsebovala škodljive ftalate v višjih vrednostih, kot je dovoljeno za igrače v EU, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. Prevelika vsebnost ftalatov je bila kar v 8 od 40 testiranih igrač, večinoma v žogah.

Čeprav so zaščitene, se nekatere vrste znajdejo na krožnikih nepoučenih jedcev. Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov, opozarja Hrvoje Čeprnja iz WWF Adria Hrvaška. Poleg priljubljenih morskih datljev so na Hrvaškem posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji.

V malem argentinskem mestu Hilario Ascasubi se soočajo s prav posebno težavo. Mesto so 'ugrabile' papige, ki uničujejo infrastrukturo in povzročajo izpade elektrike. V mesto pa jih je pregnalo krčenje gozdov, ki jih je povzročil prav človek. Zaradi deforestacije so namreč izgubile svoj življenjski prostor, zato zdaj vire hrane in vode iščejo drugje.

Naš bralec je med nabiranjem gob pod Gorjanci naletel na zanimivo tujerodno gobo, ki spominja na morsko zvezdo. Njegov pogled je ujela rdeča lovkasta mrežnica, ki izhaja iz Tasmanije. Pri nas je vedno pogostejša, predvsem na toplih in vlažnih rastiščih v listnatih gozdovih in parkih, v grmiščih, na travnikih in pašnikih. Njena posebnost pa: kraki oziroma lovke, ki so prekriti s sluzjo in smrdijo. Vplivi vnesenih tujerodnih saprofitskih gliv na glivne združbe in druge organizme v tleh še niso proučeni, zato njihovega morebitnega negativnega vpliva ne poznamo.

Afrika je še vedno v kripljih hude suše. Posledično na območjih, kjer že tako vlada pomanjkanje, ni več hrane. Zimbabve in Namibija sta tako sprejela odločitev, da bodo pobili na stotine slonov, da bi nahranili prestradane prebivalce južnoafriških držav, ki se soočajo s peklensko sušo.

Zaradi uspešnega širjenja azijskega sršena po Evropi obstaja velika verjetnost, da se lahko kmalu pojavi tudi v Sloveniji, opozarjajo na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji ga za zdaj še niso opazili, na zavodu pa pozivajo javnost, da jim javi morebitna opažanja. Azijski sršen predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem, opozarjajo.

Po Evropi pustoši ciklon Boris, ki je prinesel uničujoče poplave in hud mraz. Takšna sprememba pa katastrofalno vpliva tudi na živalski svet. Tako iz Avstrije kot tudi iz Slovenije prihajajo srce parajoči prizori onemoglih, prezeblih in poginulih jat lastovk. Kot so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS), je usoda lastovk žal v razmerah, ki smo jim priča zadnje dni, negotova.

Iz hrvaškega Novega Vinodolskega prihajajo dobre novice. Na območju so namreč opazili in posneli izredno redko vrsto želve – orjaško usnjačo. Hrvaški Inštitut Plavi Svijet pa pri tem opozarja na posebno pozornost, saj bo žival nekaj časa zagotovo ostala v jadranskih vodah, opazili pa so jo 100 metrov od obali. Nanjo tako prežijo številne nevarnosti, ker gre za ogroženo vrsto, pa ji želijo pomagati, da varno zapusti Jadran.

Edina stvar, ki jo lahko obiskovalci uživajo v jami v nacionalnem parku Carlsbad Caverns v Novi Mehiki, je navadna voda. Hrana in prigrizki so prepovedani, in to z razlogom. Nedavno pa je nekemu obiskovalcu jame kljub prepovedi padla vrečka s koruznimi prigrizki, kar je močno vplivalo na ekosistem jame.

Potem, ko so Evropo pretresali kmetijski protesti, so kar sedem mesecev za evropsko isto mizo sedeli predstavniki vseh zainteresiranih skupin. Evropski živilski in kmetijski lobiji so prepoznali potrebo po uživanju manjše količine mesa, potem ko so z zelenimi skupinami in drugimi zainteresiranimi stranmi oblikovali skupno vizijo prihodnosti kmetijstva. Rezultat dialoga z naravovarstvenimi skupinami je dogovor o nujnih, ambicioznih in izvedljivih reformah v kmetijstvu.

V Južni Afriki leži otoček Marion, kjer pa še zdaleč ni vse tako idilično, kot bi sklepali iz fotografij, ki se prikažejo, ko na spletu poiščemo ta zeleni raj. Tam se namreč vsak dan bije bitka za preživetje. Na otok, ki kipi od življenja, so mornarji nekoč po nesreči prinesli invazivno vrsto miši. Ta pa je začela terorizirati avtohtone vrste na otoku. Pobudniki projekta, ki želijo otok rešiti iz krempljev plenilk, opozarjajo, da se situacija vedno bolj zaostruje. Če so miši najprej napadale zgolj jajca ogroženih albatrosov, ki so najbolj 'prepoznavni prebivalci' otoka, so zdaj postale tako agresivne, da dobesedno do smrti poglodajo mladiče in tudi odrasle ptice. Skočijo na nič hudega sluteče ptice in jih počasi glodajo. Rešitev pa: izkoreninjenje ali eradikacija vrste na otoku. A pri takšnih odločitvah je treba biti previden, svarijo strokovnjaki.