Avtor

Karmelina Husejnović

Bazni tabor pod goro Everest v Nepalu se pripravlja na selitev. Zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti se namreč tali ledenik, kar ogroža varnost na trenutni lokaciji.

Znanstveniki so po naključju odkrili tehniko lovljenja školjk pokrovač, s katero bi lahko zmanjšali škodo, ki jo našemu morskemu dnu povzročajo tradicionalne metode. Ugotovili so namreč, da so pokrovače kar same "skočile" v mrežo, saj so jih pritegnile svetleče LED-luči v njej.

Pred skoraj desetimi leti je po hudem astmatičnem napadu v Londonu umrla 9-letna Ella. Poznejša preiskava je pokazala, da je njeno smrt povzročil onesnažen zrak, saj so jo zaradi težav z dihanjem v treh letih pred smrtjo skoraj 30-krat prepeljali v bolnišnico. Zdaj pa je britanski parlament začel obravnavo predloga, s katerim bi uzakonili pravico do čistega zraka.

Kemična onesnaževala, ki se nahajajo v okolju, lahko povzročijo motnje v presnovi pri ljudeh. Nekateri celo povzročijo, da se nagnjenost k debelosti prenese s staršev na otroke, ugotavljajo znanstveniki. Menijo, da bi morala medicina zato k zdravljenju debelosti pristopiti tudi z vidika onesnaženosti okolja.

Evropska komisija je v okviru misije Podnebno nevtralna in pametna mesta izbrala 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, med katerimi so tudi tri slovenska: Ljubljana, Kranj in Velenje. Izbrana mesta bodo v prihodnjih letih prejela vso podporo in evropska sredstva, da bodo do leta 2030 postala podnebno nevtralna. S tem pa bodo tudi drugim evropskim mestom zgled za doseganje ogljične nevtralnosti.

Po letu 2019 in 2020 je Ljubljana tudi za leto 2021 prejela mednarodno priznanje mesto dreves. V MOL so ponosni na ponovno priznanje njihovim prizadevanjem za to, da je Ljubljana dobesedno zelena.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

Pred časom so na naših cestah in na cestah v sosednji Furlaniji zabeležili več trkov vozil z volkovi. Ob tem so se pojavila vprašanja, ali povečana prisotnost volkov ob prometnicah pomeni povečanje njihove populacije v regiji. Številčnost volkov sicer med letom zelo niha. Kljub veliki smrtnosti mladih volkov se je v zadnjem desetletju dinarsko-balkanska populacija volkov znatno povečala. V Sloveniji po zadnjih ocenah živi okoli 150 volkov.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da skoraj vsi na svetu dihajo zrak, ki ne izpolnjuje njenih standardov za kakovost zraka. Eden glavnih krivcev za onesnažen zrak so fosilna goriva, zato pozivajo k zmanjšanju njihove uporabe. Onesnažen zrak namreč povzroča težave z dihali in pretokom krvi ter je posledično vzrok za milijone smrti, ki bi jih lahko preprečili.

Slovenija se ponaša z izjemno bogato naravo in zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. 56 odstotkov površine Slovenije obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave. Imamo kar 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo 37,5 odstotka kopnega ozemlja države, kar je največ v Evropski uniji. Zavarovana območja skupaj prekrivajo kar 14 odstotkov slovenskega ozemlja. Številnim zavarovanim območjem se bosta letos pridružila še dva parka: Regijski park Pohorje ter Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne.

Smo na razpotju – zdaj ali nikoli. Če se želimo izogniti podnebni katastrofi, moramo ukrepati takoj, je v svojem zadnjem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe. Za prihodnost, ki bo vredna življenja, morajo globalni izpusti toplogrednih plinov nehati rasti pred 2025. Po tem letu pa mora slediti njihovo hitro zmanjševanje, opozarjajo. Najhujši podnebni katastrofi se še lahko izognemo, a le z opuščanjem fosilnih goriv in takojšnjim prehodom v nizkoogljično družbo.

Nekaj, kar imamo za samoumevno, bi lahko v bližnji prihodnosti postalo izjemna dragocenost. Rodovitne prsti je namreč vse manj. Če ne bomo spremenili svojega ravnanja s prstjo, bi lahko do leta 2050 izgubili več kot 90 odstotkov rodovitne zemlje. To pa bi neizogibno vodilo v svetovno pomanjkanje hrane, saj so od rodovitne prsti odvisni naša hrana, voda in zrak. Na to opozarja globalno gibanje Rešimo prst. V okviru prizadevanj za zajezitev in odpravo degradacije tal se je pobudnik gibanja, indijski jogi Sadhguru, z motorjem odpravil na 30.000 kilometrov dolgo pot iz Združenega kraljestva čez Evropo in Bližnji vzhod do Indije. Na tej poti se bo ustavil tudi v Sloveniji, z njim se bo v Cankarjevem domu pogovarjal igralec Goran Višnjić.

Če bi zajeli ves metan, ki uhaja v ozračje, bi ta zadostoval za oskrbo celotnega evropskega energetskega sektorja, pravijo v mednarodni agenciji za energijo. Njihovo poročilo kaže, da so izpusti tega toplogrednega plina, ki nastajajo pri proizvodnji nafte, plina, premoga in biogoriva, precej višji kot trdijo posamezne vlade.

Etiopija je v nedeljo začela proizvajati elektriko s pomočjo megajeza na Modrem Nilu. Več milijard dolarjev vreden projekt hidroelektrarne skrbi predvsem sosednji državi Sudan in Egipt, ki sta močno odvisni od Nila, saj bi lahko Etiopija z jezom vplivala na vodostaj reke.

Berberski lev je doživel skoraj 17 let, v tem času pa je pomembno prispeval k nadaljevanju svoje vrste. Zaplodil je namreč kar šest potomcev, kar je rekord za leva v ujetništvu. Ta vrsta leva je namreč na robu izumrtja, živi primerki so le še v živalskih vrtovih po svetu, v divjini pa je že izumrl.

Najmanj 64 poginulih želv so v zadnjem času našli na vzhodni obali Združenih arabskih emiratov, analiza pa je pokazala, da so skoraj imele vse prebavila zamašena s plastiko.

Indonezijski krokodil, ki se mu je pred leti za vrat zataknila pnevmatika, se lahko spet svobodno giba. Po številnih neuspelih poskusih reševanja ga je namreč ujel domačin in odstranil pnevmatiko, s katero je krokodil živel zadnjih šest let.

Znate navesti kakšno mokrišče v svoji okolici? To so območja, ki so stalno ali občasno pod vodo. Najpogosteje jih poznamo kot barja, močvirja, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune in poplavne ravnice rek. Boljše poznavanje mokrišč v naši okolici pripomore k razumevanju pomembne vloge, ki jih imajo za ljudi in naravo. Zato vsako leto 2. februarja obeležujemo dan mokrišč.

Čeprav so v zadnjih letih zaprli več kot 280 deponij, jih na Tajvanu trenutno še vedno obratuje več kot sto. Okoli 70 deponij odpadkov leži na priobalnem območju, od teh pa jih je sedem tako rekoč tik ob morju. Okoljevarstveniki zato opozarjajo, da je treba poostriti nadzor nad temi odlagališči, saj se lahko onesnaženje hitro razširi v morje. Posnetki s terena kažejo, da se to že dogaja.

Bobri so zaščitena živalska vrsta in okoljevarstveniki so vedno veseli, ko se ti posebni glodavci naselijo na nekem območju in tam uspevajo. Tako je bilo tudi v nemškem Babenhausnu, kjer pa so se bobri tako udomačili, da zdaj povzročajo škodo.

Od 1. januarja 2025 bo moralo imeti gorivo ladij, ki bodo plule v Sredozemskem morju, in s tem tudi v Jadranu, manj kot 0,1 odstotka žvepla. Globalno dovoljena meja je 0,5 odstotka. Razglasitev Sredozemskega morja za območje nadzora nad izpusti žveplovih oksidov z ladij bo imela velik vpliv na onesnaženje zraka, s tem pa tudi na zdravstveno in socialno-ekonomsko stanje obalnih regij.

Kaj storiti z ostanki morske hrane, še posebej z lupinami školjk? To so se spraševali v restavracijah v Dubaju, kjer so doslej ti odpadki romali na odlagališča. Skupaj z lokalno šolo pa so našli rešitev za ponovno uporabo tovrstnih odpadkov: lupine školjk so vrnili tja, od koder so prišle, v morje. Iz njih gradijo koralne grebene.

V letu 2021 so znanstveniki prepoznali, opisali in poimenovali več kot 200 novih rastlin in gliv. Mnoge od njih pa so že ogrožene. Med njimi so tudi orhideja, ki raste v popolni temi, in vrsta tobaka, ki s svojimi lepljivimi žlezami privablja in ubija majhne žuželke. V letošnjem letu pa so po igralcu in okoljevarstveniku Leonardu DiCapriu poimenovali novo odkrito vrsto drevesa.

Avstralske oblasti so proti lastniku zemljišča in dvema podjetjema podale več kot 250 obtožb o mučenju živali zaradi poboja 70 koal med akcijo čiščenja terena v letu 2020. Sojenje se bo predvidoma začelo februarja. V zadnjih letih je populacija koal v nekaterih delih Avstralije drastično upadla, med drugim zaradi gozdnih požarov in izgube naravnega habitata.

Ameriški milijarder Elon Musk je sporočil, da SpaceX začenja program, v okviru katerega bi razvijali tehnolgijo za črpanje CO2 iz ozračja, ki bi ga nato uporabljali za pogonsko gorivo za rakete. K sodelovanju je povabil vse zainteresirane.

Avstralski vremenoslovci so razglasili, da se je začel vremenski pojav La Niña, za katerega so značilne obilne deževne padavine. Letošnja La Niña bo že druga zapored. Po navedbah avstralskih vremenoslovcev pa obstaja velika nevarnost za lokalne poplave in ciklone na vzhodu, severu in v osrednji Avstraliji. Svetovna meteorološka organizacija pojava La Niña še ni razglasila.

Ekipa raziskovalcev je odkrila nanoplastične delce v vzorcih snega in ledu v avstrijskih Alpah, na več kot 3000 metrih nadmorske višine. Znanstveniki so se nato lotili uganke: od kod je v te odročne kraje prišla nanoplastika? Njihovi modeli so pokazali, da so jo v Alpe najverjetneje zanesli vetrovi iz evropskih mest, kot so Frankfurt, Pariz in celo London. Ugotovitve so skrb vzbujajoče, saj to pomeni, da je nanoplastika močno prisotna tudi v zraku, ki ga dihajo ljudje v teh mestih.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo razpis, s katerim želi podpreti vzpostavljanje in promocijo kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v kmetijstvu. Na voljo je 750.000 evrov.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Medtem ko se podnebna konferenca COP26 še ni končala, je že znano prizorišče naslednje. Novembra 2022 bo v Egiptu, so na četrtkovem plenarnem zasedanju odločili delegati na konferenci v Glasgowu. Za gostitelja podnebne konference leta 2023 pa se potegujejo Združeni arabski emirati.