Avtor

K.H.

Onesnažen zrak ima vpliv na vsako celico in vse organe našega telesa in ga lahko povežemo z različnimi obolenji: od demence, srčnih in pljučnih bolezni, neplodnosti do zmanjšanja inteligence. 

Z izvajanjem joge, sončenjem na plaži in uživanjem v luksuznih hotelih je tudi mogoče reševati okolje. Kako? Tako, da to počne čebela, ki posnetke svojega vsakdana deli na Instagramu.

20 velikih korporacij je v zadnjega pol stoletja prispevalo za več kot tretjino vseh izpustov CO2 in metana v okolje. Katera so ta podjetja, kdo so lastniki in kdaj so se začela prva opozorila glede nevarnosti izpustov CO2 na podnebne spremembe?

Pet ledenikov, pet držav v petih dneh. Takšno nalogo je moral opraviti orel Viktor, ki je na prav posebni misiji. S kamero na hrbtu je namreč letel nad nekaterimi evropskimi ledeniki in s ptičje perspektive pokazal, kako se v gorah odražajo podnebne spremembe.

Okoljevarstvene in druge organizacije, med njimi čebelarska zveza in zveza društev upokojencev, so na vlado naslovile nujni poziv, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. Doslej je poziv podpisalo 179 organizacij in več kot 8000 posameznikov.

Švedska najstnica, ki se še vedno mudi na svoji aktivistični turneji po ZDA, je ameriškim politikom očitala, da si ne prizadevajo dovolj, da bi ustavili podnebne spremembe. Ne kujte me v zvezde, ampak ukrepajte, je pozvala kongresnike. Najnovejše meritve namreč kažejo, da emisij toplogrednih plinov povzročajo še hitrejše globalno segrevanje, kot so predvidevali doslej.

Slovenci presegamo evropsko povprečje, ko govorimo o ukrepanju proti podnebnim spremembam, kažejo zadnje raziskave Eurobarometra. Kar 82 odstotkov vprašanih redno ločuje odpadke in se trudi, da jih zmanjšuje.

Zrak, ki ga dihamo, je še kako pomemben za zdravje ljudi. Kako zelo lahko vpliva onesnažen zrak, ki smo ga dihali v otroštvu, na poznejši razvoj, tudi duševni, pa je bilo vprašanje, s katerim so se ukvarjali raziskovalci. Ugotovili so, da v državah, ki imajo izjemno slabo kakovost zraka, beležijo za 27 odstotkov več bipolarnih motenj in za šest odstotkov več depresij kot v državah, kjer dihajo boljši zrak.

Slovenski letalec in raziskovalec Lenarčič je z ekipo predstavil rezultate najnovejših raziskav, ki jih je opravil na območju severno od Barcelone in nad Ciprom, ob tem pa znova opozoril na posledice podnebnih sprememb. Minister Zajc meni, da ravno projekti, kot je Lenarčičev, pomagajo pri razumevanju tega procesa v javnosti.

Okoljevarstveniki iz Nemčije opozarjajo, da so električni skiroji nepotrebni, saj bi poti, ki jih uporabniki z njimi prevozijo, lahko prehodili ali prekolesarili. Zato menijo, da niso tako zelo okolju prijazni.

Slovenija bi morala do konca leta v Bruselj poslati načrt o tem, kako bo v naslednjih 10 letih dosegla cilje za zmanjševanje svojega vpliva na podnebne spremembe. Toda, zdaj je jasno, da bo dokument imel kar nekaj zamude, saj je še vedno v pripravi.

Poljska vlada se je odločila za zaostritev prepovedi brezplačnih plastičnih vrečk. Od septembra bodo morali trgovci za vse plastične vrečke, debelejše od 15 mikrometrov, zaračunati najmanj 5,7 centa. Doslej je "reciklažna dajatev" veljala za vrečke debeline med 15 in 50 mikrometrov, kar pa so trgovci izigravali s ponujanjem debelejših.

Gorijo 'pljuča Zemlje'. Požari v Amazoniji so letos med najhujšimi v moderni zgodovini, a žal ne gori le tam. Sistem za opozarjanje o gozdnih požarih je letos zaznal že več kot 15 milijonov požarov. S klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o kompleksnih posledicah požarov in o tem, kakšni ukrepi na mednarodni ravni so potrebni, da ustavimo ognjene zublje, ki neusmiljeno goltajo neokrnjene ekosisteme na Zemlji.

Trenutna količina mikroplastike v pitni vodi predstavlja minimalno tveganje za zdravje ljudi, vendar pa so potrebne dodatne raziskave, da smo lahko mirni, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija. 

Oblasti v Nepalu so v želji, da bi zmanjšale količino odpadkov, ki jih za seboj pustijo pohodniki in alpinisti, na širšem območju Mount Everesta z januarjem prihodnje leto prepovedale uporabo plastike za enkratno uporabo. Letos so namreč zabeležili rekordno število obiskovalcev, za njimi pa so pospravili več kot deset ton smeti.

V Amazonskem deževnem gozdu v Braziliji so letos zabeležili rekordno število gozdnih požarov. V prvih osmih mesecih so našteli že več kot 72.800 požarov, medtem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu manj kot 40.000. Okoljevarstveniki opozarjajo, da so požari pogosto podtaknjeni, kmetje pa na takšen nezakonit način skušajo priti do novih zemljišč.

Paros si je postavil ambiciozen cilj: postati želi prvi otok na svetu brez plastičnih odpakov. A do tega cilja je pot še dolga. Pobudniki prepričujejo gostince in druga podjetja, da se odrečejo nepotrebni plastiki, izboljšati pa morajo tudi sistem za ravnanje z odpadki.

Skoraj četrtina svetovnega prebivalstva v skupno 17 državah bi lahko v primeru močno povečanega povpraševanja po vodi ali suše za nekaj časa ostalo povsem brez vode, v študiji opozarja neprofitna organizacija World Resources Institute. V Sloveniji je tveganje nizko, a obstaja.

Oslo želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Med drugim načrtujejo popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu. Nekateri sicer takšne drzne napovedi pripisujejo bližajočim se lokalnim volitvam. Tudi z dunajskega letališča so sporočili, da si prizadevajo postati ogljično nevtralni. Medtem pa okoljevarstveniki pozivajo nemško vlado, naj si zastavi ambicioznejše podnebne cilje.

V Izraelu so v sredo izmerili doslej najbolj vroč dan v svoji zgodovini. Na gori Sodoma ob Mrtvem morju se je namreč živo srebro povzpelo do skoraj 50 stopinj Celzija.

Okoljski aktivisti so v petih mestih v Veliki Britaniji z blokado več cest začeli petdnevno "poletno vstajo". S pisanimi ladjami, ki so jih pripeljali na ulice, so aktivisti skupine Extinction Rebellion ustavili promet v Cardiffu, Glasgowu, Bristolu, Leedsu in Londonu.

Zaskrbljujoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, opozarja Svetovna organizacija za varstvo narave. Več kot polovici vrst morskih psov in skatov grozi izumrtje. Najbolj jih ogroža ribolov, ki je pogosto pretiran in tudi nezakonit, v zadnjih desetletjih pa tudi plastični odpadki.

V teh dneh po Evropi potuje karavana električnih avtomobilov, ki v sklopu projekta Alpine Pearls E-Tour ozavešča o priložnostih in pomenu trajnostne mobilnosti v turizmu. Cilj odprave bo v torek na Bledu, za katerega bo to še ena spodbuda k prehodu na trajnostne oblike mobilnosti.

Na celjskih osnovnih šolah se je zaključil projekt Energy@School: optimizacija rabe energije in spremembe vedenja v šolah Srednje Evrope. V projektu, ki je bil financiran iz programa Interreg Srednja Evropa, v njem pa je sodelovalo 12 partnerjev iz sedmih držav, so šolsko osebje in učence usposobili, da so postali energetski skrbniki šole.

V Sredozemskem morju vsako minuto v povprečju pristane 33.800 plastenk. Glavni razlog za onesnaženje s plastenkami so države ob morju, ki jim ne uspe pravilno in okolju prijazno predelati odpadkov, opozarja Svetovni sklad za naravo.

V Avstriji bodo plastične vrečke do leta 2021 stvar zgodovine. Avstrijski parlament je namreč v torek soglasno potrdil prepoved plastičnih vrečk po letu 2020. Gre za "mejnik v boju proti potrošniški mentaliteti", je dejala nekdanja avstrijska okoljska ministrica.

Okoljevarstveniki so v 25-dnevni čistilni akciji iz Tihega oceana med Havaji in Kalifornijo s pomočjo satelitov in dronov odstranili več kot 40 ton odpadkov, večinoma plastičnih. Te bodo zdaj reciklirali, znova uporabili pri umetniških delih, nekaj pa odpeljali v sežigalnico. A zavedajo se, da je to le kaplja v morje.

Agencija za energijo je objavila nov poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnjo elektrike in toplote z visokim izkoristkom. Tudi tokrat je za elektriko, proizvedeno iz teh naprav, na voljo za 10 milijonov evrov podpor.

Izpusti ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov in kombiniranih vozil, registriranih lani v EU, so se drugo leto zapored zvišali. V povprečju so znašali 120,4 grama na kilometer, kar je dva grama več kot predlani. Razlika med dizelskimi in bencinskimi motorji je pri tem vse manjša, je pokazala raziskava Evropske agencije za okolje.

Avstralsko mesto Sydney se je pridružilo stotinam mest in občin po svetu ter formalno razglasilo podnebne izredne razmere. Mestni svet je namreč presodil, da podnebne spremembe "resno ogrožajo" prebivalce Sydneyja.