S skupnostjo do ogrevanja in hlajenja? Zgodba o prihranku energije in denarja

Evropska koalicija skupnostne energije je izdala vodič po skupnostni energiji. Ta prinaša navdihujoče primere dobre prakse iz vse Evrope, ki pričajo, da je do energije za naše življenje mogoče tudi na okolju prijaznejši način.  Ogrevanje in hlajenje stavb namreč predstavlja veliko energije, denarja in izpustov CO2 zaradi neučinkovitih sistemov. "Dobra novica je, da lahko zgradite trajnostne in učinkovite sisteme ogrevanja in hlajenja, ki so lahko v lasti skupnosti," izpostavljajo v priročniku Evropske koalicije skupnostne energije, pri katerem so sodelovale tudi slovenske organizacije, med njimi društvo za sonaraven razvoj Focus.

Izpostavljajo uspešno zgodbo zadruge za daljinsko ogrevanje na Danskem HVIDOVRE FJERNVARME. Na Danskem obstaja na stotine zadrug za ogrevanje, saj je tam povpraševanje po toploti veliko, zakonodaja je temu naklonjena, zadruge pa prek občin lahko dostopajo do poceni posojil, pojasnjujejo. Hvidovre Fjernvarme je zadruga 250 članov in 33.000 odjemalcev, vključno z občino Hvidovre, ki svojim prebivalcem zagotavlja toploto iz obnovljivih virov. Skupaj s tremi drugimi zadrugami za daljinsko ogrevanje sta zadruga Hvidovre Fjernvarme in občina Hvidovre uvedli program za pomoč članom pri optimizaciji njihovih ogrevalnih naprav, kar jim omogoča prihranek energije in denarja. Zadruga tudi vsako drugo leto brezplačno pregleda ogrevalne napeljave porabnikov. Prvo preverjanje vključuje analizo enote za daljinsko ogrevanje in poročilo o energetski učinkovitosti stanovanj ljudi z oceno njihove porabe. Poročilo vsebuje tudi priporočila o načinih optimizacije energetske učinkovitosti njihovega doma. Vsaki dve leti se opravi vzdrževalni pregled enote daljinskega ogrevanja, opisujejo v Evropski koaliciji skupnostne energije.

V Franciji pa skupni projekt Forestener – the Citizen Heat v sodelovanju z lokalnimi prebivalci podpira lokalne projekte na področju lesne energije z mobilizacijo lokalnih prihrankov za načrtovanje, financiranje in upravljanje ogrevalnih sistemov na les. In kako je to videti v praksi? V Lucingesu, vasi v departmaju Haute-Savoie, je bilo leta 2018 vzpostavljeno inovativno skupnostno ogrevalno omrežje, ki ga sofinancirajo državljani in upravljajo javni organi, opisujejo pravila trajnostne igre. Omrežje daljinskega ogrevanja, imenovano Forestener, zagotavlja toploto za občinske stavbe in namerava ogrevati še vse stavbe v središču vasi. 

En kilometer dolgo omrežje bo ogrevalo 60 kolektivnih stanovanjskih enot, pet individualnih hiš, šolo, šolsko jedilnico, mestno hišo, javno knjižnico, skupnostni center, dva kulturna doma, ekološko pivovarno in eno podjetje. Kurilnica je opremljena z dvema kotloma na drva, ki bosta svojim uporabnikom letno zagotavljala 1100 MWh energije. Pred namestitvijo tega toplovodnega omrežja se je vas prek starih inštalacij ogrevala na gorivo in propan. Ker je občina gradila nove stanovanjske enote, so se odločili za centralizacijo ogrevalnega sistema in prehod s fosilnih goriv na trajnostne rešitve na osnovi lesa. Pred tem je polovica zneska na računu za energijo šla akterjem zunaj skupnosti, novi sistem pa prihodke od energije pomaga ohranjati v vasi, kjer jih lahko skupnost uporabi za nadaljnje izboljšanje svoje infrastrukture. Lesne sekance pridobivajo iz bližnjega gozda, da so potrebe po prevozu čim manjše. Skrivna sestavina tega projekta je vključevanje državljanov. Upravljanje projekta je participativno in demokratično, okoli 45 ljudi, motiviranih z njegovimi etičnimi, lokalnimi in okoljskimi koristmi, še  izpostavljajo.

Kot svetujejo, je najlažje začeti z razmislekom o sistemih daljinskega ogrevanja. "Sistemi daljinskega ogrevanja se nahajajo na območjih, kjer je za ogrevanje poskrbljeno na ravni mesta ali občine. Številne občine toploto distribuirajo po sistemu izoliranih cevi, skozi katere potuje topla voda. Ta energija se nato uporablja za ogrevanje vode ali prostorov v domovih in podjetjih. Toplota se proizvaja centralno, z izgorevanjem fosilnih goriv ali kot stranski produkt nekega industrijskega procesa. Te sisteme je mogoče preklopiti na obnovljive vire energije," pojasnjujejo.

Nekaj dobrih primerov, ki dokazujejo, da se da, če se hoče, imamo tudi v Sloveniji. Kot so spomnili pri Focusu, je energetska zadruga Zeleni Hrastnik ob podpori Občine Hrastnik in Focusa letos postavila že drugo sončno elektrarno za skupnostno samooskrbo. Sončna elektrarna na strehi Zdravstvenega doma Hrastnik z močjo 100 kW bo služila samooskrbni skupnosti, v katero je poleg hrastniškega zdravstvenega doma povezanih šest gospodinjstev iz bližnje okolice. Gre za še en izvrsten primer javno-skupnostnega partnerstva, ki so ga razvili v Hrastniku in dokaz, da lahko lokalne skupnosti pomembno prispevajo k zelenemu prehodu, so sporočili.