Slovenska zgodba o uspehu brez meja: rise rešili pred ponovnim izumrtjem

Evropska komisija je objavila seznam nominirancev za Nagrado LIFE 2025, s katerim prepoznava najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa LIFE. Med devetimi nominiranimi projekti je tudi projekt LIFE Lynx, ki je združil lovce, gozdarje, znanstvenike in naravovarstvenike iz petih evropskih držav z enotnim ciljem – rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah.

V okviru projekta LIFE Lynx so si zadali cilj rešiti populacijo risov v Dinaridih in vzpostaviti povezovalno populacijo v Alpah. Z doselitvijo 18 risov v Slovenijo in na Hrvaško so populaciji dodali sveže gene. Glede na podatke spremljanja populacije si je ta občutno opomogla, pripoveduje vodja projekta Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Z monitoringom s samodejnimi kamerami so ocenili, da v slovenskih Dinaridih živi približno 40 odraslih risov, kar je dvakrat več kot na začetku projekta. Poleg tega so v Alpah zabeležili 10 odraslih risov, kar je spodbudno sporočilo za prihodnost, so zadovoljni.

Z monitoringom s samodejnimi kamerami so od začetka projekta do konca leta 2023 zabeležili več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je zelo optimistično sporočilo za prihodnost, so zadovoljni. Po zaključku projekta pa nimajo sistematičnega monitoringa, zato ne vedo, v kolikšni meri se trend nadaljuje, pojasnjujejo.

Pa si zdaj lahko oddahnemo? Je vrsta "rešena"?  

Kot pojasnjujejo na Zavodu za gozdove, je za dolgoročno ohranitev risov pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom, kjer pa predstavlja veliko oviro avtocesta Ljubljana–Koper, na kateri (še) ni nobenega zelenega mostu, ki bi omogočal prehod živalim: "Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo potrebno redno spremljanje risov, tako glede številčnosti kot tudi genetskega stanja populacije. Sokrvje, ki predstavlja največjo grožnjo našim risom, je treba še naprej pozorno spremljati. Dolgoročni cilj je, da se populacija poveže s sosednjimi populacijami v Švici in Avstriji ter se vzpostavi naravni pretok genov. Če se to ne bo zgodilo, bo naša izolirana populacija še naprej ogrožena oziroma bo potrebovala občasne doselitve, dokler ne bo zagotovljena povezanost z drugimi populacijami risov."

Kaj je najbolj pomembno za takšno uspešno naravovarstveno zgodbo?

Ustanovitev povezovalne populacije v Alpah je za projekt predstavljala največji izziv, saj tam pred tem ni bilo stalno prisotnih risov, pojasnjujejo na Zavodu za gozdove. V letih 2021 in 2022 so na območju slovenskih Alp izpustili šest risov, od katerih jih je kar pet (dva samca in tri samice) ostalo na območju in imelo potomce. Danes lahko spremljamo tudi že potomce teh potomcev: "V celotni zgodbi doseljevanja risov moramo poudariti, da tako uspešnega projekta ne bi mogli izvesti brez sodelovanja strokovnjakov (gozdarjev, biologov in veterinarjev) ter ključnih posameznikov, predvsem lovcev in lokalnih prebivalcev. Ta nominacija je priznanje vsem sodelujočim. Projektni partnerji iz petih evropskih držav so se povezali s svojimi lokalnimi prebivalci in deležniki, predvsem lovci, ki so prispevali k uspešnemu ujetju risov v Romuniji in na Slovaškem."

 Katere so največje lekcije v takšnem projektu?

Na začetku projekta nas je najbolj skrbelo, koliko risov bomo uspeli ujeti v Romuniji, kjer pred tem niso imeli veliko izkušenj z odlovom risov. A ekipa partnerja ACDB je bila izredno motivirana in s pomočjo izkušenj lovljenja risov iz Slovenije so uspešno ujeli 12 risov, od katerih jih je bilo 10 preseljenih v Slovenijo, se spominjajo. V času pandemije covida jih je skrbelo tudi, kako bodo rise pripeljali v Slovenijo in na Hrvaško, saj so bile meje nekaj časa skorajda zaprte. Ob pomoči slovenskih ambasad v Bukarešti in Bratislavi so pridobili vsa potrebna dovoljenja in rise uspešno pripeljali.

Kot še naštevajo, je projekt v slabih sedmih letih delovanja poleg uspešnih doselitev risov izvedel tudi številne druge aktivnosti, ki so pripomogle k uspehu.  Aktivno so sodelovali z različnimi deležniki, na primer lovci, ki so med drugim skrbeli za rise pred izpustom v naravo. Skupaj z njimi so tudi spremljali populacijo. S programom Mladi varuhi risa so vključili mlade, prek lokalnih posvetovalnih skupin pa so s projektom sodelovali tudi prebivalci območij izpustov risov v naravo. Sodelovali so tudi s slavnimi ambasadorji, posneli dva dokumentarna filma in številne krajše video posnetke, naštevajo uspehe.

Za uspešno izvedbo projekta je bilo ključno mednarodno sodelovanje, so prepričani. Na Slovaškem in v Romuniji so dobili rise za preselitev. Hrvaška je osrednje območje prisotnosti risa v Dinaridih in je izpustila 6 živali. V projektu je sodelovala tudi Italija, kjer izpusti risov v okviru projekta niso bili predvideni. Opogumljeni z uspehom projekta LIFE Lynx so tudi v Italiji izpustili šest risov.

Na Zavodu za gozdove še poudarjajo, da tako uspešnega projekta ne bi mogli izvesti brez aktivnega sodelovanja različnih partnerjev, mednarodnega sodelovanja in zavzetih posameznikov. Vsem iskrena hvala za ves trud pri preprečitvi ponovnega izumrtja risov pri nas, so sklenili.