Pot naših oblačil se v primeru bombaža začne že na poljih, pogosto na poljih centralne Azije. S polj se pot bombaža nadaljuje v ostale faze, kot so izdelava blaga, šivanje, prevozi in prodaja do naših omar. Ko se odločimo, da oblačila ne bomo več uporabljali, ker bodisi ni več modno, nam ni več všeč ali prav ali je obrabljeno, ga najpogosteje odvržemo. Večinoma oblačila še vedno pristanejo v mešanih odpadkih. Pogosto svojo pot zaključijo  v sežigalnicah, opisuje Živa Kavka Gobbo, predsednica in strokovna sodelavka društva za trajnostni razvoj Focus.

Večina t. i. pokopališč oblačil se nahaja v državah globalnega juga. Trge in tržnice globalnega juga preplavljajo velike količine nizkokakovostnih odvrženih oblačil t. i. globalnega severa, ki uničujejo lokalna tekstilna podjetja in delavnice z zelo nizko ceno. Pogosto se prodajajo taka oblačila v velikih vrečah, na kilo. Velik del le-teh spet pristane na odlagališčih, daleč od naših oči. 

To pa predvsem pomeni velike količine tekstila na odpadih in v sežigalnicah. Sežigalnice imajo velike izpuste toplogrednih plinov in drugih emisij, ki škodijo zdravju lokalnega prebivalstva. Poleg tega iz oblačil uhaja mikroplastika, koščki sintetičnih vlaken, ki nas dosežejo preko vode, zraka in hrane, našteva Kavka Gobbo.

Raziskava, ki je nastala v okviru projekta Obleka naredi človeka, je pokazala, da manj kot 1 % oblačil svoje življenje nadaljuje v omarah drugih preko izmenjav ali nakupa iz druge roke. Ista raziskava je pokazala, da v Sloveniji zavržemo v povprečju kar 12,3 kg oblačil na osebo na leto. 

Skupno je to več kot 25 ton letno. Zelo malo oblačil se znova proda na evropskem trgu. Oblačila, ki ne končajo v sežigalnicah ali na odpadu, pogosto potujejo na trge v državah globalnega juga. To so pogosto oblačila slabše kakovosti in slabše ohranjena. Nekaj se jih tam proda, večina pa zavrže, pot oblačila, ki ga zavržemo Evropejci, opisuje Kavka Gobbo. 

Le odstotek oblačil recikliran v nova oblačila

Tudi v Sloveniji znova uporabimo manj kot 1 % oblačil. Zgolj 1 % oblačil na svetovni ravni se reciklira v nova oblačila. Zelo majhen delež oblačil se nadgradi v nova oblačila. Več kot 80 % oblačil pa postane odpadek.  

In kaj sploh pomeni, da je oblačilo reciklirano? 

Kot pojasnjuje sogovornica, so lahko oblačila reciklirana iz oblačil, a je postopek precej zahteven – treba je ločiti materiale in iz njih s kemičnimi postopki narediti nove niti, iz katerih se znova sešije nova oblačila. Takih pa je zelo malo. Več recikliranih oblačil je narejenih iz umetne mase, pogosto iz plastike (npr. predelane  plastenke, zavržene ribiške mreže), iz katere naredijo nove niti. Ta postopek lahko označimo kot t. i. downcycling, saj bi predelava rabljenih plastenk v nove plastenke lahko potekala večkrat. Ko pa enkrat plastenke spremenimo v oblačilo, lahko to naredimo samo enkrat, opozarja sogovornica. 

Okolju prijazna omara – kako naj ravnamo potrošniki? 

Prvi korak je seveda ne nakup oblačila, svetuje. Preglejmo omare in uporabljajmo oblačila, ki jih imamo, izmenjajmo, kupimo iz druge roke in tako podaljšamo življenjsko dobo oblačil, svetuje Kavka Gobbo. Manj kupovanja novih oblačil in podaljšanje življenjske dobe, tudi z zamaknjenim nakupom in primernim vzdrževanjem, sta osnovna in najbolj učinkovita ukrepa. Tudi najcenejša. Zavedati se moramo, da so nakupi oblačil pogosto opravljeni v različnih čustveno obremenjenih stanjih. Dokazano je, da ko smo žalostni, zaljubljeni ali kako drugače pod močnim vplivom čustev, pogosteje nakupujemo: "S premislekom in pavzo, zamikom nakupa, pa lahko ugotovimo, da nečesa sploh ne potrebujemo in si zares ne želimo. Tako je po raziskavi v okviru Obleka naredi človeka kar četrtina anketirancev odgovorila, da kupuje manj oblačil."

Oblačila, ki jih ne nosimo, so pa še vedno dobro ohranjena, lahko prodamo (na spletu je več kanalov, preko katerih lahko prodamo oblačila – vendar, pozor! Konkurenca je huda). Lahko obiščemo kakšno izmenjevalnico, ki jo organizira lokalna skupnost. Lahko  pa jih podarimo humanitarnim organizacijam – Rdeči križ, Slovenska Karitas, Kralji ulice. Vendar morajo biti podarjena oblačila dobro ohranjena in čista, taka, ki bi jih lahko tudi sami oblekli.

Oblačila lahko zavržemo v za to postavljene zabojnike. Kontaktiramo lahko zavetišča za živali, morda potrebujejo tudi oni kaj tekstila (običajno ne, saj potrebujejo bolj odeje in rjuhe kot oblačila), preverimo pri centrih ponovne uporabe. Z letom 2025 pa bodo morala vsa komunalna podjetja ločeno zbirati tudi tekstil, spomni.