Število ljudi, ki nimajo dostopa do pitne vode, se viša. Leta 2015 se je svet v okviru Agende za trajnostni razvoj 2030 zavezal k cilju dostopa do pitne vode in sanitarne ureditve za vse ljudi na svetu do leta 2030. Vendar smo trenutno resno skrenili z začrtane poti, opozarjajo na NIJZ: "Milijardam ljudi je oteženo življenje, ogroženo je njihovo zdravje, številne šole, podjetja, zdravstveni centri, kmetije in tovarne pa ne morejo varno delovati, saj ni upoštevana njihova človekova pravica do vode in ustrezne sanitarne ureditve."  

Slovenija pa je še vedno med najbolj s pitno vodo bogatimi državami v Evropi. Njena kakovost je na splošno odlična in za kar četrtino prebivalcev ne potrebuje dodatne priprave, kot je kloriranje. Poleg nepotrebne embalaže in višje cene pakirana voda že med proizvodnjo porabi več litrov vode. Da bi olajšali in spodbudili več uporabe vode iz pipe tudi na javnih prostorih, so Ekologi brez meja pripravili karto pitnikov in njim podobnih urejenih javnih vodnih virov.  

Doslej so v Sloveniji našteli že 1563 pitnikov.  Kot poudarjajo, ima velika večina prebivalcev dostop do visokokakovostne pitne vode, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah. Da bi bile informacije o alternativah vedno pri roki, so se Ekologi brez meja odločili za kartiranje vseh lokacij v Sloveniji, kjer je omogočen dostop do pitne vode v obliki javne infrastrukture ali urejenih naravnih virov.

Z objavo informacij si prizadevajo k manjši porabi embalirane vode, ki je večinoma slabše kakovosti, saj vsebuje mikroplastiko in druge kemikalije, ki prehajajo vanjo prek embalaže. Ta je večinoma plastična, izdelana iz fosilnih goriv ob porabi več deset litrov vode za vsako plastenko. Te še vedno prepogosto zaidejo v naše naravno okolje, kavcijski sistem in več pitja vode iz pipe in pitnikov pa bi tako lahko zmanjšalo tudi onesnaženost voda.

Po podatkih Združenja industrije pijač je skoraj 60 odstotkov vseh pijač v Sloveniji pakiranih v plastiko. Plastenke za enkratno uporabo so v zadnjih tridesetih letih preplavile trg, hkrati pa so postale tudi največji vir smetenja.

Zveza potrošnikov Slovenije, opozarja, da si prizadevamo za zmanjševanje porabe nafte, a jo z nakupovanjem plastenk pravzaprav spodbujamo. Ne glede na to, da se bo v prihodnje povečeval delež reciklirane plastike (najmanj 25 odstotkov v letu 2025 in najmanj 30 odstotkov v letu 2030), bo plastenkam vedno treba dodajati osnovni material, izdelan iz nafte. Izdelava surovine za plastenko med vsemi fazami najbolj vpliva na okoljski odtis, pojasnjujejo.  Kot izpostavljajo, se do faze polnjenja  za izdelavo ene plastenke porabi tudi do 17 litrov vode. 

Plastenke za pijačo so namenjene enkratni uporabi, potrošnik naj jih ne bi uporabil za druge namene, jih segreval ali pral in ponovno uporabil za živilo.  Plastenka ima zato zelo kratko življenjsko dobo po nakupu oziroma uporabi, hkrati pa se pri vnovični uporabi lahko izločajo kemikalije, ki so vpete v mrežo plastičnega polimera in lahko škodijo zdravju, opozarja ZPS. Potrošniki bi morali plastenke odvreči v namenske zabojnike za embalažo, še boljši bi bil kavcijski sistem zbiranja plastenk, ki ga pri nas še nismo uvedli.

 Kakršen koli drugačen način odstranjevanja plastenk zmanjšuje učinkovitost recikliranja in povečuje verjetnost smetenja, izpostavljajo. Pri tem so spomnili, da je v Sloveniji še vedno približno četrtina plastenk zavrženih na neprimeren način, v številnih drugih državah je stanje še bistveno slabše. Globalno naj bi bilo recikliranih le dobra četrtina plastenk, ki posledično predstavljajo enega od glavnih virov plastičnih odpadkov.