"Iz mojega stališča je popolnoma preprosto. Vsako sestavino pogledaš in razmisliš, kako bi jo lahko uporabil v celoti, " o tem, kako se loteva kuhanja brez odpadkov pripoveduje Nik Marolt. Da se navadiš, lahko začneš tako, da vedno preden karkoli vržeš stran, pomisliš, ali bi se to mogoče dalo še uporabiti na kakršenkoli način, svetuje.  Njegov način kuhanja izhaja iz mešanice vzgoje in raziskovanja kulinarike ter dela na vrtu, pravi. "Če koleraba raste pol leta na vrtu, ji naredimo veliko krivico, če je ne bi porabili v celoti," poudarja. Izkaže se, da je škrtost včasih dobra za okolje. Preprosto razmišljanje, kako prihraniti čim več, oziroma kako iz tega, kar imaš dobiš čim več, nas lahko dodatno motivira, meni Nik.

Kuhanje brez odpadkov je preprosto 

Kot razmišlja, kuhanje brez odpadkov ni nič posebnega in tudi z glorificiranjem le tega blokiramo oziroma strašimo ljudi, da bi se tega lotili, opozarja. Dokler imaš ideje in neke osnovne tehnike, se da vse porabiti: "Mora pa se v tebi zgoditi mentalni klik, kar se lahko začne že tudi pri tem, da na krožniku ne puščaš hrane."

Triki za kuhanje brez odpadkov 

Pa so katere izmed sestavin še posebej primerne za takšno kuhanje? Kot odgovarja, ne moremo govoriti o posebnih sestavinah, ki bi bile bolj primerne za zero waste kuhanje: "Tukaj bi se spet vrnil na to, da ni to nič posebnega, pač kuhaš in vse porabiš. Bolj kot sestavine so pomembne tehnike, predvsem za shranjevanje hrane." Zato priporoča, da se najprej naučimo delati marmelade, kisati stvari, fermentirati, vlagati itd.  Za tiste, ki ne vedo, kje začeti, pa je najbolj primerna sestavina star kruh, tradicionalna slovenska sestavina, s katerim se da narediti 1000 jedi, svetuje.  

Poudarja, da seveda to ne pomeni, da jemo hrano, ki je pokvarjena - kar pomeni gnila ali plesniva. Če pa je solata samo ovenela in malo drugačne barve ali posušena, ni z njo nič narobe. Listi vseh kapusnic, kolerabe, cvetače brokolija itd., našteva nekaj nenavadnih delov sestavin, ki se jih da tudi porabiti, pa večkrat pristanejo v naših koših. Pri tem pa, kot pravi, ne pozabite tudi na njihove cvetove in pa stroke, tudi redkvic, rukole itd. 

In ima kakšen poseben trik? Prvo pravilo je, da se da vse  namočit v žganje ali pa vsaj v kis, svetuje. Torej olupke zelene, korenja, kolerabe, peteršilja, tudi čebule in česna, lahko namočimo v kis, pustimo stati in dobimo infuzirane kise z različnimi okusi. Potem jih lahko uporabimo v jedeh s komplementarnimi okusi. 

Kako zmanjšati količino zavržene hrane v gospodinjstvu? 

Tudi društvo Ekologi brez meja je v okviru projekta Rešimo hrano, rešimo planet, pripravilo več uporabnih nasvetov, kako zmanjšati odpadno hrano v gospodinjstvih. Morda lahko z njihovo pomočjo tudi vi zmanjšate količino zavržene hrane v vašem gospodinjstvu. 

Ekologi  brez meja svetujejo: 

1. Vse se začne pri organizaciji in načrtovanju. Načrtujmo tedenski jedilnik (pri sestavljanju upoštevamo sestavine, ki so že v hladilniku in jih je treba uporabiti).

2. Pripravimo nakupovalni listek in kupimo samo tisto, kar potrebujemo.

3. Kupljeno hrano pravilno shranjujemo (podučimo se, na katere police v hladilniku sodijo različna živila).

4. Skuhajmo toliko, kot bomo pojedli.

5. Pomislimo, ali morda pri pripravi hrane iz navade zavržemo tudi dele, ki bi se jih dalo uporabiti (iz olupkov krompirja lahko pripravimo okusen in bolj zdrav čips).

6. Morebitne ostanke obroka uporabimo – ali postanejo del neke druge jedi ali pa jih zamrznemo in uporabimo pozneje.

Predlagajo tudi, da si vzamete teden dni časa in dnevno vodite evidenco, koliko in kaj ste vrgli stran in kaj je vzrok za to (pokvarjena hrana, ostanki na krožnikih, pretečen rok uporabe). Kot poudarjajo, ne pozabite, da  v zabojnik ne mečete samo hrane, ampak tudi denar. 

Svetujejo še: 

Informirajmo se o problematiki zavržene hrane – le-ta ima namreč velike okoljske posledice. Obiskujmo delavnice pravilne priprave in shranjevanja hrane.

Brzdajmo se pri nakupovanju – marketinški triki nas lahko zavedejo, da kupimo živila, ki jih sploh ne potrebujemo.

Ne kupujmo na zalogo – po nakupih se raje odpravimo večkrat.

Kupujmo lokalno pridelano hrano – dokazano je, da takšnih živil ne zavržemo tako pogosto, poleg tega pa se lažje izognemo nepotrebni embalaži.

Podučimo se o pomenih datumov. 'Uporabno najmanj do' ne pomeni, da živilo na dan odtisnjenega roka zavržemo! Živilo je tudi po tem roku lahko še zelo dolgo uporabno. Pri tem si pomagamo s svojimi čutili in starimi nasveti – če je jogurt napihnjen, ga zavržemo.

V večstanovanjskih stavbah ali v soseski lahko vzpostavimo prostor za izmenjavo viškov živil v skupnosti.