Ljubljana naj bi bila na petem mestu med kolesarjem najbolj prijaznimi prestolnicami. A kot opozarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži, so prestolnice praviloma velika mesta, kjer ima večjo vlogo javni promet, zato bi nas morala bolj zanimati primerjava s podobno velikimi mesti. Raziskava Evropske komisije je denimo vključila 83 mest v Evropi in v povprečju je delež rednih kolesarjev 14 %, torej enako, kot naj bi znašal delež vseh s kolesom opravljenih poti v Ljubljani. Precej zaostajamo za mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Finske, Švedske itd., kjer deleži segajo krepko preko 20 ali 30 %, kolesarimo pa več kot na jugu in vzhodu Evrope. "Ljubljana je tako lahko zgled za kolesarsko manj razvite države, medtem ko bi se mi morali zgledovati po severu. Od pozitivnih vidikov kolesarjenja v Ljubljani lahko izpostavimo, da kolesari precej visok delež žensk, kar je dober kazalnik, da je kolesarjenje nekaj običajnega in dokaj varnega, so strnili ugotovitve glede kolesarjenja v slovenski prestolnici," poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

V Ljubljanski kolesarski mreži že več let opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti in težave. Z njihovo odpravo bi lahko povečali varnost in zadovoljstvo kolesarjev v glavnem mestu. V zadnjem času opozarjajo na problematičen trend uvajanja gumbov na semaforjih, ki naj bi jih pritisnili pešci in kolesarji za zeleno luč, kar je popolnoma skregano s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, so prepričani. Izpostavljajo prekratke intervale za pešce in kolesarje, na drugi strani pa zelo dolge za voznike, in to tudi na prenovljenih križiščih, denimo na Linhartovi. Po njihovem mnenju so neustrezno urejene tudi poti za kolesarje za čas gradbenih del na Celovški cesti v Šentvidu, ko obvoza praktično ni, in na Dunajski pod podvozom, kjer izpostavljajo neudobne in neravne površine. Že dolgo poudarjajo tudi potrebo po regionalnih hitrih povezavah v Ljubljano in bolj učinkovitem zimskem vzdrževanju voznih površin. Težave vidijo tudi v še nedokončanih projektih. Med drugim opozarjajo na neustrezno načrtovan vhod v podhod za kolesarje na ŽP Ljubljana zaradi prestrmih in preozkih klančin.

Neustrezni pa so tudi načrti za krožišče Žale, ki daje prednost pretočnosti motornega prometa pred varnostjo kolesarjev in pešcev, so prepričani. Manjkajo bodisi podvozi bodisi nadvozi v Ljubljani za prečkanje železniških prog. Tudi za prečkanje obvoznice bi bili koristni, na primer proti Ljubljanskemu barju. Poudarjajo pa, da morajo biti ustrezno zasnovani – široki in svetli, z dovolj blago klančino. To ne sme biti dodatna ovira, temveč rešitev za kolesarje v prostoru za udobno in varno krajšanje razdalj poti, poudarjajo.

Marsikateri kolesar pa se pritožuje tudi nad tatovi koles in pomanjkanjem varnih mest za parkiranje koles. Kot komentirajo v Ljubljanski kolesarski mreži, razen postavljanja kolesarskih stojal na prostem čisto preprosto to ni, vsekakor pa bi potrebovali voljo, načrt in sredstva za bolj varno in pred vremenom zaščiteno parkiranje koles: "V tujini na primer občine urejajo javne kolesarnice v pritličjih objektov, urejajo kolesarnice za stanovalce (proti plačilu dovolilnice), dajejo subvencije zasebnemu sektorju, npr. delodajalcem, za urejanje kolesarskih parkirišč. Potrebovali bi sploh kader, ki bi se s tem ukvarjal – za primerjavo, v belgijskem mestu Gent, ki je enake velikosti kot Ljubljana, kar 15 zaposlenih na občini oz. partnerski organizaciji skrbi zgolj za razvoj kolesarskih parkirišč."

Ljubljana je na točki, ko se mora odločiti, ali bo resno spodbujala kolesarjenje in sledila severnim mestom ali bo capljala na mestu s kozmetičnimi popravki, pravijo v mreži: "Izkušnje namreč kažejo, da je za preboj med kolesarjem prijazna mesta potreben bolj strateški, celovit pristop, več sredstev, več kadra, bolj ambiciozni ukrepi. Potrebno je celostno prometno in prostorsko načrtovanje, ki bo na eni strani zagotavljalo krajšanje poti kolesarjem in pešcem, omogočalo neprekinjeno omrežje poti, hkrati pa umirjalo in zmanjševalo motorni promet. Dejstvo je, da bo treba za večje napredke vzeti del prostora motornemu prometu, spremeniti prometne režime in vodenje prometa, hkrati pa okrepiti javni promet. Poleg tega pa bo zelo pomembno tudi sodelovanje z državo in sosednjimi občinami, da kolesarjenje ne bo omejeno na urbano območje, ampak tudi na razdaljah do 10, do 20 km." 

Večina večjih mest v Sloveniji je praktično idealnih za kolesarjenje – večinoma ravna, z ustreznim podnebjem, kompaktna in s kratkimi razdaljami. Druga mesta glede deleža kolesarjev zaenkrat zaostajajo za Ljubljano, morda bi izpostavili Velenje, ki je precej izboljšalo kolesarsko omrežje in naslednji teden gosti tudi kolesarsko konferenco, v Mariboru pa je zelo dejavna Mariborska kolesarska mreža. Z vidika potenciala pa vidimo Novo Gorico kot mesto, ki bi lahko precej povečalo delež kolesarjenja, sklenejo v Ljubljanski kolesarski mreži.

Kljub nekaterim težavam pa je Slovenija torej več kot primerna za kolesarjenje. Začnite danes, na mednarodni dan kolesarjenja. Pri tem pa upoštevajte varnostne napotke. 

Spoštujte pravila vožnje, ne uporabljajte slušalk in mobilnega telefona, z roko vedno jasno nakažite, kam zavijate!

Poskrbite za dobro vidnost (in varnost), uporabljajte odsevne materiale, na kolesu naj bosta delujoči sprednja in zadnja luč!

Pred rdečo lučjo se vedno ustavite! Za svojo varnost uporabljajte čelado! In na cesti v družbi nikar ne vozite vzporedno.

 Za varnost kolesarja je izredno pomembno, da ima brezhibno kolo, ki:

- je primerne velikosti, z ustrezno nastavitvijo sedeža in krmila,

 - ima delujočo sprednjo in zadnjo zavoro,

 - ima delujočo sprednjo belo in zadnjo rdečo luč,

 - ima odsevnike v pedalih in med naperami,

 - ima ustrezne in brezhibne pnevmatike in

 - ima delujoč zvonec.

Na kolesu je priporočljivo imeti tudi blatnike, ščitnik verige, prtljažnik ali košarico za prtljago, sploh če pogosto prevažate prtljago. Ni odveč opomniti še, da je treba kolo, posebej še sodobno z več sklopi, tudi ustrezno vzdrževati in seveda redno servisirati, pozivajo na AVP.

Kolesarska čelada je nepogrešljiv del opreme vsakega kolesarja, saj ublaži posledice poškodbe glave za 40 do 70 %. Vsak trk ali padec s kolesom lahko povzroči poškodbe glave, ki puščajo trajne posledice, zato na agenciji priporočajo uporabo kolesarske čelade kolesarjem vseh starosti, ne le do 18. leta, kot je zakonsko obvezno. Pazljivo jo izberite (glede na vaše vožnje in potrebe), preverite ustrezno homologacijo, hkrati naj ima čelada sistem za prilagoditev z vrtljivim gumbom in, če je le mogoče, še tako imenovani MIPS sistem za ublažitev poškodbe možganov ob udarcu. Statistika pravi, da je dobrih 53 odstotkov tistih kolesarjev, ki so uporabljali čelado, utrpelo le lažje posledice v prometni nesreči, pri 52 odstotkih pa so jo odnesli brez posledic.

Uporaba mobilnega telefona in slušalk med kolesarjenjem ni dovoljena, saj odvrača pozornost od prometa, zato se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče

Pri zavijanju desno bodite še posebej pozorni! Kolesarji imajo prednost!

Vrata avtomobila iz notranjosti odpirajte z desno roko, tako boste prisiljeni pogledati levo preko ramena in zagotovo opazili bližajočega se kolesarja (tako imenovani nizozemski prijem).

Ne jezite se na kolesarje! V prometu so mnogo bolj izpostavljeni kot vi.