"Varovanje našega planeta je nujno. Če ga ne bomo varovali, ga dolgoročno ne bomo več imeli – tako preprosto je to. Posamezne populacije divjih rastlinskih in živalskih vrst se že redčijo, nekatere celo izumirajo in nekaj podobnega se lahko zgodi tudi človeštvu, če ne bomo spremenili našega odnosa do okolja," opozarja voditeljica 24UR Darja Zgonc. 

Voditelj oddaje SVET Gregor Trebušak pa poudarja, da si ne smemo več zastavljati vprašanja, kako pomembno je, da varujemo okolje, ampak da je pravo vprašanje, kaj že naredimo in kaj vse bi še morali narediti: "A bodimo iskreni. Več kot osem milijard nas je že. Število prebivalstva raste izjemno hitro. S tem pa potrebe po vsem. Vsi želimo imeti nov avto, novo televizijo, nov telefon. In pritisk na surovine, odpadki ... Vse to le raste in raste. Zato ... kaj torej lahko naredimo."

Z njim se strinja tudi novinarka oddaje Svet Barbara Bašić, ki opozarja, da je glede na to, da smo ljudje iz leta v leto bolj neodgovorni in da smo vedno bolj potrošniška družba, skrb za okolje in naš planet na žalost postala drugotnega pomena: "Premalo se zavedamo, da ko bomo enkrat uničili naravo, tudi nas ne bo več. In čeprav smo prepričani, da naše generacije in morda tudi prihodnje tega ne bodo doživele, nam narava vsako leto z katastrofami kaže ravno nasprotno."

In kako se vsak dan trudijo prispevati k ohranitvi našega planeta? 

"Predvsem se trudim živeti čim bolj preudarno. Preden grem v trgovino, razmislim, kaj zares potrebujemo in česa ne, zelenjavo kupujem pri lokalnem kmetovalcu, če se le da, grem po opravkih s kolesom in ne z avtomobilom. Tudi oblačil ne kupujem impulzivno, pač pa večinoma glede na potrebe in uporabnost, tako da glede tega zagotovo ne sodim med povprečne Slovenke, ki naj bi, po nekaterih podatkih, imele v omari kar 70 odstotkov oblačil, ki jih ne nosijo," pravi Darja Zgonc. Kot še našteva, doma pri pripravi jedi zelo pazijo, da hrana ne ostaja, da denimo uporabijo tudi tiste dele zelenjave, ki jih včasih niso, kar pa je zanimiva kulinarična izkušnja, saj nastajajo novi, močnejši okusi, odpadke ločujejo in pazijo, da ne kupujejo preveč plastične embalaže ... "Veliko takih malenkosti, ki so prijazne do okolja, se da vključiti v vsakdanje življenje – stvari se da večkrat uporabiti, reciklirati, izmenjevati s prijatelji. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da razmišljamo o tem, kako naše odločitve vplivajo na življenje drugih in na okolje, ki si ga delimo," svetuje.

Gregor Trebušak pravi, da se trudi živeti čim bolj trajnostno: "Ne vem pa, če mi uspeva. Pazim, kaj kupujemo v trgovini, da ne zavržemo veliko hrane. A ko pogledam, koliko smeti odnesem vsak teden v koš ..." Kot zato poudarja, se o o tem doma veliko pogovarjajo. Tudi na počitnicah skrbijo za okolje in na plažah vsak dan pobirajo smeti.  Kot sicer izpostavlja, jim trajnostno živeti najbolj uspeva prav pri prehrani, pri oblačilih, saj jih kupujejo res malo, ker si jih v družini izmenjajo, veliko jih tudi dobijo, nekaj tudi podarijo naprej. 

Življenje brez avtomobila 

Barbara Bašić prav tako poskuša živeti čim bolj trajnostno, kolikor se v tem hitrem tempu življenja seveda da: "Tolažim se, da sem zelena v smislu tega, da vsak dan hodim peš v službo in nazaj. Pa tudi v prostem času se velikokrat odpravim peš do mesta in nazaj. Ker nimam avta, je zame hoja veliko lažja izbira, kot pa se gnesti na mestnih avtobusih, tako tudi ubijem dve muhi na en mah. Saj poleg tega, da poskrbim za naravo, poskrbim še za svojo vsakodnevno dozo rekreacije."  Čeprav vas je večina takšnih, da se v službo vozite z avtomobili, poskusite kdaj oditi peš, poziva: "Je odlična priložnost za tistih pet minut, ki si jih čez dan človek težko vzame, da se malo sprosti. In hoja, vsaj zame, pa čeprav po ljubljanskem betonu, pomeni neke vrste meditacijo od vsakodnevnega norenja."  Kot družba bi morali znova vsak posameznik in nato kot celota najti tisto motivacijo, ki smo jo pozabili, da spoštujemo naravo okoli sebe, meni: "Da ne odvržemo papirčka na tla, ker je to lažje, ampak da se sprehodimo do koša za smeti. Če bi vsak pri sebi naredil  prve korake, bi se spremenilo veliko." 

'Reči, saj se bo samo uredilo, ni pošteno. Do nikogar.'

Trebušak dodaja: "Vsak sam ve, kaj počne. Kako bi lahko kaj naredil več. Ampak morda res, ko boste naslednjič na plaži, poglejte okoli sebe, poglejte, koliko malih smeti je v pesku, v skalah, v morju. Ko sem bil otrok, ni bilo tako, zdaj pa, povsod cigaretni ogorki, plastični ostanki, neki plastični olupki ... Poberite smeti za seboj. In če še kakšno vidite, dajte v koš še to.  Kot poudarja, družba ustvari preveč odpadkov, zato so nujne tudi sistemske rešitve: "Torej, vprašajmo se, kaj lahko naredimo vsak pri sebi. Veliko sem poslušal o zelenem prehodu. Argumentov za in proti. No, smo v juniju, pa poglejte, kaj vse se dogaja okoli nas, pa tudi doma, znova vremenski ekstremi. Reči, saj se bo samo uredilo, ni pošteno. Do nikogar. Pa ne govorim o politiki. Ampak o naših otrocih: kakšen svet jim bomo zapustili. Zato morda cigaretni ogorek raje vrzite v koš kot pa skozi okno avtomobila ali pa da ga zakopljete v pesek. Malo razmislimo, kaj vse lahko spremenimo pri sebi, ne da se ves čas oziramo k drugim."