Iz Sicilije, Španije, tudi Afrike znova prihajajo novice o rekordni suši. Prizori presušene zemlje so postali že nekaj vsakdanjega. 

Kombinirani  kazalnik suše (CDI) Evropskega observatorija za sušo je že v jesensko-zimskem času in tudi še v maju na nekaterih območjih v sredozemski regiji, zlasti v južni Italiji in vzhodni Španiji, prikazoval alarmantne razmere. Ta pojav ostaja veliko hujši in dolgotrajnejši v Maroku, Alžiriji in Tuniziji ter povzroča znatne posledice. 

Se stanje izboljšuje ali bo vedno huje? 

Ponekod je zadnji dež nekoliko omilil razmere. Na območju Katalonije so končno dočakali dež po štiriletnem trajajočem pomanjkanju padavin. V Evropi se izražajo nove značilnosti suše. Prihaja namreč tudi v letnih časih, ko bi se morali vodni rezervoarji polniti, tj. jeseni in pozimi. V zadnjih letih se v Evropi soočamo tudi z večletnimi sušami. Že v preteklosti smo poznali pomladne in poletne suše, ki ob vročinskih valovih zaradi povečanega izhlapevanja nastopijo relativno hitro. V zadnjem času se za ta pojav uporablja izraz rapidne suše, se pa v zadnjih letih pojavljajo pogosteje in tudi v regijah, kjer v preteklosti težav s sušo nismo beležili, npr. v alpskih državah in severni Evropi. 

Zakaj je Evropa, ki je nekoč veljala za celino z odlično klimo, v zadnjih letih tako na udaru zaradi suš?

Evropa se zadnja leta sooča s pogostejšimi in intenzivnejšimi sušami zaradi več dejavnikov in najpomembnejši so zagotovo podnebne spremembe. Globalno segrevanje zaradi povečanih emisij toplogrednih plinov povzroča dvig povprečnih temperatur po vsem svetu, vključno z Evropo, ki se med kontinenti najbolj močno segreva. Višje temperature povečajo izhlapevanje vode iz tal in vodnih teles, kar poslabšuje sušne razmere. Na drugi strani podnebne spremembe vplivajo tudi na vzorce padavin. Nekatera območja imajo zmanjšanje količine padavin v določenih obdobjih, kar vodi do vodnega primanjkljaja. Vendar tudi v primeru, če količina padavin ostane enaka, se lahko spremenijo sezonski vzorci padavin, kar pomeni, da padavine pridejo v krajših in bolj intenzivnih nalivih, kar zmanjšuje njihovo učinkovitost pri polnjenju vodnih virov.

Podnebne spremembe pa povzročajo tudi spremembe v atmosferskih vzorcih, kot so spremembe v zračnem tlaku in vetrovnih sistemih. To lahko vpliva na premike vremenskih front in povzroči dolgotrajna sušna obdobja na določenih območjih. Določena vremenska situacija lahko 'čepi' nad določenim območjem dalj časa, kar v zadnjih letih opažamo tudi v Evropi. Poleg dolgoročnih podnebnih sprememb lahko k sušam prispevajo tudi naravne variabilnosti, kot so El Nino in druge podnebne oscilacije, ki lahko začasno vplivajo na vzorce padavin.

Kako stanje še poslabšuje človek? 

S svojim delovanjem, npr. intenzivnim kmetijstvom, izsuševanjem mokrišč, urbanizacijo in deforestacijo, kar lahko prispeva k zmanjšanju zmožnosti tal za zadrževanje vode. Obenem pa prispeva k slabšemu stanju tudi neučinkovito upravljanje vodnih virov, prekomerno črpanje podtalnice in slabo vzdrževani vodovodni sistemi, kar lahko dodatno prispeva k pomanjkanju vode med sušnimi obdobji.

Kaj si lahko obetamo v bližnji prihodnosti, bo pojav suš pogostejši ali se bodo te umirile? 

Po mokri pomladi je včasih težko govoriti o dejstvu, da suša predstavlja tveganje tudi evropskemu kontinentu in tudi Sloveniji. Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. V zadnjih 20 letih smo beležili kar devet suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče. Suše so v letih 2000, 2001, 2003 in 2006, 2007, 2012, 2013 in 2017 ter 2022 dosegle razsežnosti naravne nesreče. Projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše skladno z naraščanjem temperature zraka in zmanjšanjem skupne količine padavin v 21. stoletju v večjem delu Evrope še naprej povečevali. Hkrati se bo znatno povečala verjetnost vročinskih valov, kar bo dodatno prispevalo k pogostejšim in izrazitejšim poletnim sušam. 

Kateri deli Evrope so najbolj izpostavljeni sušam in kam se uvršča Slovenija?

Posebej velja izpostaviti južno Evropo oziroma območje Sredozemlja, kamor delno spada tudi Slovenija, kjer bo čedalje pogostejša suša povečevala napetosti med različnimi uporabniki vode, kot so kmetijstvo, industrija, turizem in gospodinjstva. Vse izrazitejše negativne vrednosti vodne bilance oz. povečanje vodnega primanjkljaja v vegetacijski sezoni predvidevajo tudi podnebne projekcije za Slovenijo.

Kaj ob vedno pogostejših sušah prinaša vedno bolj ekstremno vreme? Na eni strani lahko imamo hudo sušo, ki jo prekinejo obilni padavinski dogodki. Kakšne so posledice?

Zaradi višjih temperatur bo v ozračju večja količina vodne pare, kar pomeni, pomeni, da je na voljo tudi več vodne pare za kondenzacijo. Projekcije podnebnih sprememb za Slovenijo, ki jih izvajamo na ARSO, kažejo, da zaradi višje temperature ozračja pričakujemo, da bodo padavine časovno bolj zgoščene v krajših časovnih obdobjih. Nalivi bodo intenzivnejši, med posameznimi dogodki pa bo preteklo več časa. Mislim, da vsako leto znova to dejstvo potrjuje. Skrbi nas večja variabilnost vremena, soočamo se s hitrimi prehodi toplo, hladno, mokro, suho.

Kakšen vpliv na pomanjkanje pitne vode v Evropi bodo imele suše? Glede na eno izmed raziskav WWF, naj  bi visoko tveganje za pomanjkanje vode grozilo 17 odstotkom Evropejcev.

Ja, ta raziskava je bila narejena v letu 2022, ko je Evropo pestila ena najhujših suš v zgodovini. Kot sem že omenila, bodo pogostejše suše povzročile težave v različnih sektorjih, kot so kmetijstvo, hidroenergetika, vodni transport, turizem, oskrba z vodo idr., in na ta način povzročale gospodarsko škodo, lahko tudi konflikte. Tudi nedavna raziskava Evrobarometra je pokazala, da so Evropejci močno zaskrbljeni zaradi okolja, onesnaževanja in pomanjkanja vode. Več kot tri četrtine jih trdi, da okoljske težave vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in zdravje. 78 odstotkov jih meni, da bi morala EU odločneje ukrepati glede vode. Čezmerno izkoriščanje ni trajnostno ter močno učinkuje na kakovost in količino vode ter na ekosisteme, ki so od nje odvisni. Omejiti moramo potrebe po vodi, čim bolj zmanjšati količino odvzete vode in povečati učinkovitost njene rabe.

Eden bolj ogroženih sektorjev zaradi suše je seveda kmetijstvo. Se moramo bati za svojo prehransko varnost?

Zagotovo je voda ključen element za trajnostno pridelavo hrane. V kmetijstvu lahko pogoste izgube pridelka osiromašijo pridelavo hrane in s tem tudi stabilnost kmetij. S tem se poveča odvisnost od tujih trgov. Po drugi strani pa so priložnosti v izboljšavi tehnologije pridelave, kar pa je seveda povezano z investicijskimi stroški.

Kaj pa ostale posledice suš, ki se jih ne zavedamo na prvo žogo?

Zaradi nenavadno nizkega pretoka reke in višjih temperatur vode je bila ob sušah neposredno prizadeta proizvodnja hidroelektrarn, pa tudi produktivnost termoelektrarn in jedrskih elektrarn, kjer so le-te odvisne od hlajenja z vodo, ki jo zajemajo iz rek. Suša je v zadnjih letih vplivala na glavna evropska porečja, na rečni promet in ekosisteme. Izredno nizek pretok je povzročil tudi vdor morske vode v notranjost, ki je po podatkih evropskega programa Copernicus v letih 2022 in 2023 v primeru Padskega porečja dosegel skoraj 40 km v notranjost. Prizadeta je bila tudi raven vode v nekaterih evropskih jezerih, kar je vplivalo na lokalno razpoložljivost sladkovodnih virov za namakanje, industrijsko in gospodinjsko uporabo. Vztrajne sušne razmere so poleti prispevale tudi k večji aktivnosti požarov v naravi.

Že več let poudarjamo, da se moramo sušnemu vremenu prihodnosti prilagoditi ... Kako bi ocenili napredek Slovenije na tem področju?

Počasi se premika, vendar še vedno ne razumemo vodnega kroga kot celote. Zdaj se ubadamo s sanacijo po poplavah. Upam, da pri tem razmišljamo tudi o obdobjih suše.