Cena avokada: nekoč je pod mostom tekla reka, zdaj ni niti kapljice več

Dolina, v kateri leži kraj La Ligua v provinci Petorca v Čilu, je bila še pred dvema letoma povsem zelena, po njej pa se je vila modra reka. Danes le še mostovi pričajo o tem, da je tod tekla voda. Korito reke je povsem izsušeno. Skupaj z reko je izginilo tudi zelenje, pokrajina pa vse bolj spominja na puščavo. Na tleh ležijo okostja živali, ki so zaradi pomanjkanja hrane in vode izstradale na soncu. So krive podnebne spremembe? Odgovor je le delno pritrdilen.

Sredi takšne suše štrlijo in ji dajejo močan kontrast zelene zaplate. Gre za plantaže avokada. Bolj kot same globalne spremembe je na tako pospešeno in drastično izsuševanje doline vplivalo intenzivno kmetijstvo, še posebej pridelava avokada, tega med milenijci tako priljubljenega sadeža. Za njegovo pridelavo namreč kmetje izkoriščajo že tako omejene vodne vire.

Po nekaterih izračunih je za pridelavo enega avokada v povprečju potrebnih okoli 70 litrov vode. Toda v sušnih predelih v Čilu, kjer pridelajo največ avokada za izvoz, je vzdrževanje avokadovih plantaž še precej bolj potratno z vodo. Poraba vode je na teh plantažah takšna, da za en avokado porabijo kar 320 litrov vode. Za primerjavo: za eno pomarančo v globalu pridelovalci potrebujejo približno 22 litrov namakalne vode, za en paradižnik pa le okoli pet litrov.

Zima ni prinesla potrebnih padavin

Medtem ko na območju domačinom iz pip več ne teče voda in je reka, po kateri je kraj La Ligua dobil ime, izsušena, pa v oazah okoli mesta na tisočih hektarjih gojijo avokado. Proizvajalci krivdo zavračajo in s prstom kažejo na pomanjkanje infrastrukture za skladiščenje vode, tako nad in pod zemljo.

Čilski predsednik Sebastian Piñera je zaradi hude suše regijo Valparaiso, v kateri leži La Ligua, razglasil za območje katastrofe. Suša namreč ogroža tako kmetijstvo kot tudi tamkajšnje prebivalstvo in živali. Ob koncu zime, ki je bila ena najbolj sušnih v zadnjih 60 letih, kar šest od 16 regij v državi pesti pomanjkanje padavin.

Kako katastrofalne so razmere, dokazuje tudi ta primerjava posnetkov korita reke La Ligua. Levi je bil posnet 10. septembra 2018, desni pa na istem mestu leto pozneje – 12. septembra 2019.

'Videti mrtve živali na tleh je žalostno'

Domačinka Dominga Moncada pomanjkanje vode čuti na lastnih plečih. Vsak dan mora namreč tovoriti vodo za lastne potrebe. "Že nekaj let nimamo vode, tokrat pa niti deževalo ni," pravi 73-letnica, ki je ena od 600.000 prebivalcev, ki jih oblasti z vodo oskrbujejo preko cistern. Ker je vode komaj dovolj za njene potrebe in vzdrževanje higiene, je morala opustiti rejo piščancev. S pomočjo zbiralnika za vodo skuša ohraniti vsaj majhen vrtiček.

V šestih regijah, ki jih je suša najbolj prizadela, je po podatkih čilskega ministrstva za kmetijstvo zaradi pomanjkanja vode in krme umrlo že okoli 106.000 glav živine. Od tega je največ koz (80.000), nato krav (18.000) in ovac (8000). Majhni kmetje so obupani, njihove krave, koze in konji so lačni, saj na okoliških hribih več ne raste niti trava.

"Suša je bila katastrofalna za nas," je dejala Sandra Aguilar. Njena družina je imela okoli sto glav živine. Preživela je le okoli polovica živali, pa še to zahvaljujoč sosedu, ki ima lasten rezervoar. "Videti mrtve živali, kako ležijo na tleh, je žalostno," pravi 23-letni Erick Hurtado, kmet iz Petorce. Tudi njemu so katastrofalne razmere zdesetkale živino.

Pa se vrnimo k podnebnim spremembam. V osrednjem Čilu so imeli letošnjo zimo precej manj snega. Izračuni znanstvenikov napovedujejo, da bo z vsakim desetletjem v andskem gorovju padlo za od pet do 10 odstotkov snega manj. Andi pa so ena od glavnih zakladnic vode v Čilu. "Osrednja regija v Čilu je zelo odvisna od požarov, snega in ledenikov, kar pomeni, da se, če se snežna odeja tanjša, zmanjša tudi oskrba vodnih virov," opozarja Raul Cordero, strokovnjak za podnebne spremembe na Univerzi v Santiagu.

"V Čilu smo živeli, kot da smo še vedno država, bogata z vodo, toda podnebne spremembe in globalno segrevanje so to dejstvo za vedno spremenile," pravi predsednik Piñera. Država bo za odpravljanje posledic suše namenila 4,5 milijarde evrov.